Forum
Kdo pravi, da ljubezen pozna meje? Verjetno nihče! Zgodba bo govorila o 20 letnima ženski in moškem. Nadia je navadno preprosto dekle ki se zaradi družinskih zapletov mora preseliti k babici na nek čisto majhen otok v Mehiki. Ker je navajena življenja v ZDA, ji to čisto nič ne diši, a za svoja starša bi naredila vse. Ian je očarljiv, šarmanten fant ki uživa v svojem življenju na tistem majhnem otoku. Manjka mu samo punca ki bi mu ukradla srce. Ko Nadia prispe na otok in jo Ian opazi, mu takoj postane všeč. Vendar pa Nadia ni pripravljena na zvezo, sploh pa ne z bogatašem kot je Ian saj to njeni družini ne bi bilo všeč. Pa jo bojo čustva do Iana vseeno omehčala?

Nadia






~Pred enim tednom~
Bil je čisto običajen dan. Sedela sem na klopci pred hišo in opazovala mimoidoče. Veter je grozno pihal in so se vsi pritoževali ter izgovarjali različne kletvice. Meni pa je bilo všeč ko je veter uničeval mojo frizuro, ki nikoli ni bila nič posebnega. Navadni dolgi lasje s prečko na levi strani. ''Nadia pridi noter.'' Je umirjeno rekla mama iz kuhinje. Vzela sem svoj telefon in šla noter. Moja 15 letna sestra Lupita je sedela na kavču in se kot ponavadi pogovarjala po telefonu s svojo najboljšo prijateljico o fantih. Verjetno se sprašujete zakaj imava jaz in moja sestra takšna imena Lupita in Nadia. Najina mama je mehičanka. Meni je ime izbrala moja babica, ker pravi da mi iz neznanega razloga pristaja. No in če se vrnemo v realnost, oče in mama sta v kuhinji sedela čisto zaskrbljena. ''Je kaj narobe?'' sem ju vprašala. Oba sta pokimala. Mama mi je namignila naj sedem. ''Ti veš da midva želiva samo dobro za vaju z Lupito. Trenutno imamo finančne težave in če bo šlo tako naprej, bomo pristali še na cesti. Banka nam že grozi da nam bo vzela hišo. Zato sva se odločila da se preselimo k babici. Vidve bota šli že čez en teden tja, midva pa prideva malo pozneje da rešiva še zadnje stvari tukaj in veva da si ti že odrasla in da ni več tvoja dolžnost iti z nami ampak te prosiva da greš vsaj zdaj z Lupito, da ne bo sama z babico.'' Ko mi je oče to povedal, je mama začela jokat. Tudi meni so pritekle solze. Izselila se bom iz hiše v kateri sem živela 20 let in to na nek majhen otok v Mehiki. Zavzdihnila sem in pogledala v dnevno sobo proti Lupiti ter nazaj proti staršema ki sta obupano čakala moj odgovor. ''Prav. Za nekaj časa grem tudi jaz tja.'' Nasmehnila sta se in vsi trije smo se objeli.
~Čez en teden~
Z Lupito sva sedeli na letalu. Gledala je na svoj telefon, sliko od nekega fanta ki ji je bil očitno všeč. Imela je solzne oči. ''Saj ga boš kmalu spet videla.'' Sem ji rekla in jo pobožala po laseh, ona pa me je pogledala in pospravila telefon v žep. ''Upam da ga ne bom. Govoril mi je da sem mu všeč ampak je to drug dan že govoril drugi. Sovražim ga in jaz sem trapa da sem mu verjela.'' Bila sem presenečena da mi je to zaupala ker mi nikoli ni povedala takšnih stvari. Glavo je naslonila na mojo ramo. ''če ti je to naredil te ni niti slučajno vreden in ne obremenjuj se. Stara si 15 let.'' Poskušala sem jo potolažit. Čez nekaj časa se je nasmehnila. ''Na otoku bova tebi našli fanta Nadia.'' Zadovoljno se je nasmehnila, jaz pa sem jo grdo pogledala. ''Jaz te tolažim ti pa mi vračaš s tem!'' Obe sva se zasmejali in se objeli. Letalo je nato pristalo na otoku Hermosa. Nikoli nisem razumela zakaj je na tem otoku letališče če pa je otok tako mali. Nazadnje sem bila tukaj pred 8 leti, potem pa si zaradi finančnih težav pač nismo mogli privoščiti potovanja. Izstopili sva z letala in pred vhodom na letališče naju je čakala babica, ki je jokala od sreče. ''Nadia! Lupita! Punčki moji kako sta zrastli, zdaj sta že pravi mladi dami!'' je zavpila tako naglas, da so jo vsi mimoidoči debelo pogledali, nama pa je šlo na smeh. Objeli sva jo. Tudi jaz sem dobila solzne oči. ''Lupita saj ne morem verjeti da si to ti, ko sem te nazadnje videla se nisi mogla odlepiti od svojega racmana Dicka!'' je spet rekla tako naglas da so jo mimoidoči spet čudno pogledali. ''Babi!'' je zavpila Lupita malce v zadregi. Ko je bila stara 7 let ji je babica za rojstni dan kupila plišastega racmana in Lupita ga je poimenovala Dick, ker pač ni vedela kaj ta beseda pomeni. ''Pridita punčki moji, sigurno sta lačni in utrujeni. Naredila sem vama tortilje, ki sta jih vedno tako radi jedli.'' Je rekla in odprla vrata taxija. Ko smo končno prispeli do babičine hiše sem bila začudena da je hiša bila točno takšna kot pred 8 leti. Ko je bil dedek še živ sta z babico hišo kar naprej prenavljala. Nič jima ni bilo všeč. ''Se res ni nič spremenilo v teh letih?'' jo je vprašala Lupita, babica pa je skomignila z rameni. ''Samo ena stvar se je spremenila. Že 5 let imam nove sosede, ki so zelo bogati ampak tudi prijazni, vsako leto me povabijo da z njimi preživim praznike ker vejo da je moja družina daleč in da se ne moremo videti in samo tako za informacijo, njihov sin je star tako kot ti Nadia in zelo je čeden.'' Pomežiknila mi je, meni pa se je košček tortilje zaletel v grlu. ''Babi treba ti bo najdit moškega, nujno, ker to da si sama ti škodi.'' Sem ji rekla, ona pa se je zasmejala. ''Tako sem vesela da bom imela svojo družino spet ob sebi.'' Spet smo se objele. Nekaj časa smo se še pogovarjale, potem pa je nekdo pozvonil na vratih. Ker je babica že težko hodila, sem šla odpret jaz. Pred vrati je stal fant približno mojih let. Za trenutek se mi je ustavil čas. Zagledala sem se v njegove sivozelene oči. Tudi on je gledal vame. Srce mi je začelo utripat kot noro, kot da me bo kmalu zadela kap. Še vedno nisem ničesar spregovorila, tudi on ne. Potem pa je prišla Lupita in sem nekako prišla k sebi. ''Nadia kaj se dogaja? Kdo je to?'' je vprašala, jaz pa sem že hotela nekaj reči, a me je on prehitel. ''Aha torej vidve sta vnukinji od gospe Mendoza.'' Je rekel ter se šarmantno nasmehnil in mene pogledal od glave do pet ter od pet do glave. ''Ti lahko kako pomagava?'' ga je vprašala Lupita in mi s tem rešila življenje, saj jaz ne bi mogla spregovoriti ničesar. ''Pravzaprav….'' Začel je že govoriti, a ga je babica prekinila. ''Ja punčki moji zakaj pa ga ne povabita noter, povabila sem ga na tortilje in da se spoznate. Kar vstopi Ian.'' Še enkrat me je pogledal in vstopil v hišo, jaz pa sem stekla v zgornje nadstropje v sobo. Nekaj časa sem ležala in nenadoma sem zaslišala smeh. Njegov smeh. Pogledala sem skozi okno in ga videla na terasi. Z Lupito in babico so igrali neko igro s kartami. Spet sem ga nekaj časa samo nepremično gledala, dokler ni on pogledal gor proti mojemu oknu. Spet mi je srce utripalo kot da ga bo vsak čas moje telo odvrglo ven. Hitro sem stekla v kuhinjo po kozarec vode in sem končno prišla k sebi. Ampak ko sem se obrnila sem ga zagledala. Bil je naslonjen na mizo. Opazoval me je. ''Prestrašil si me.'' Sem zastokala, on pa se je zasmejal. ''Samo predstavil bi se ti rad. Ian sem.'' Stopil je bližje k meni in mi dal roko. Tudi sama sem mu jo dala. Njegov stisk roke je bil prijeten, ne premočen in ne prenežen. ''Jaz sem Nadia.'' Sem rekla potiho s tresočim glasom. ''Vem, tvoja babica mi je zelo veliko govorila o tebi in če sem iskren sem komaj čakal da te spoznam in da vidim če si tudi v živo tako lepa kot na slikah.'' Jaz lepa? Bila sem v šoku. Nekdo ki ga ne poznam in me je videl samo na slikah misli da sem lepa. ''In…In kaj si ugotovil?'' sem ga vprašala, on pa se je spet nasmehni. ''Ta odgovor poznam pa samo jaz in mogoče ga sčasoma razkrijem če mi boš dovolila da te bolje spoznam.'' Ko je to rekel, sem odložila kozarec na pult in se odpravila na teraso, on pa za mano. Lupita me je sumljivo gledala. Nisem želela razmišljat o tem da bi bila s kom v kakšni zvezi. Zanimala me je samo sreča moje družine. Imela sem enega fanta in še tisti me je zelo prizadel. Ko smo sedeli na terasi in se pogovarjali, Ian ni umaknil niti za sekundo pogleda z mene. No pa saj tudi jaz ne, kako bi pa drugače vedela da me gleda...
27. december 2014
nnnnnnneeeext
28. december 2014
Čez nekaj časa je Ian vstal. ''No počasi se bom odpravil domov, hvala da ste me povabili. In veseli me da sem spoznal vaši vnukinji.'' Je rekel moji babici, ona pa se je zadovoljno nasmehnila. ''Moja starša vam sporočata da ste vse tri vabljene na našo zabavo jutri v naši hiši. Upam da pridete.'' Ko je to rekel je spet pogledal proti meni in se mi nasmehnil, jaz pa sem se delala kot da tega nisem videla. Lupita me je zvlekla v hišo. ''Nadia šele prišli sva in te že nekdo osvaja.'' Zasmejala se je, jaz pa sem zamahnila z roko. ''Saj me ne osvaja in tudi če bi me, me niti malo ne zanima. Takšni bogataši kot je on mislijo da lahko dobijo vsako punco, ampak mene sigurno ne.'' Najin pogovor je prekinila babica. ''Jutri torej gresta na zabavo. Lepo se oblecita.'' ''Kako misliš greva? Kaj pa ti?'' jo je vprašala Lupita. ''Ian praznuje rojstni dan in želi da vidve prideta, tisto prej je rekel zato da ne bi mislili da je vsiljiv ampak res si želi vajinega prijateljstva.'' Je razložila in sedla na kavč. ''Jaz ne grem.'' Sem takoj rekla. ''Daj no Nadia prosim greva, rada bi spoznala nove prijatelje.'' Lupita me je nekaj časa prepričevala, potem pa sem le popustila. Samo pokimala sem in se odpravila v svojo sobo. Bila sem tako zaspana da sem kar takoj zaspala in se zbudila zjutraj ob desetih. Šla sem v kopalnico in se pogledala v ogledalo. Počesala sem si svoje dolge lase, ki so že nekaj časa pobarvani na blond. Nato sem si nanesla še malo make up-a. Meni osebno se moj izgled ni zdel nikoli nič posebnega zato nisem razumela zakaj je Ian rekel da sem lepa. Odpravila sem se dol na teraso, kjer sta že sedeli Lupita in babica. ''Dobro jutro zaspanka.'' Me je pozdravila babica. ''Kako si spala po dolgem času spet tukaj?'' ''Odlično.'' Sem odvrnila in sedla za mizo. ''Boš kaj jedla?'' me je vprašala Lupita. ''Pravzaprav nisem lačna, šla bom na sprehod do tržnice in plaže.'' Hitro sem si obula čevlje in odhitela do plaže. Sedla sem na nek velik kamen in opazovala morje. Vedno sem oboževala morje. Mojo zasanjanost je prekinil Ianov glas. Ni govoril meni. Še z nekimi drugimi moškimi so igrali odbojko, kakšnih 5 metrov stran od mene. Hitro sem vstala, da me ne bi opazil in se odpravila v drugo smer. ''Nadia!'' je zaklical za mano. Bila sem prepozna. Obrnila sem se k njemu, on pa je pritekel do mene. ''Saj pridete potem na zabavo kajne?'' Pokimala sem. ''Zdaj pa se mi mudi, se vidimo.'' Sem rekla in že hotela it, a me je ustavil. ''Boš igrala odbojko z nami?'' ''Jaz in šport ne greva skupaj. Hvala za povabilo, mogoče kdaj drugič.'' Nasmehnila sem se in šla. Še enkrat p sem se ozrla nazaj da bi ga videla, a mi je bilo žal ker je on še vedno stal na istem mestu in me gledal. Šla sem na tržnico in gledala sončna očala. Naenkrat pa so mi ena padla na tla. Ian pa jih je pobral. ''Me ti zasleduješ?'' sem ga vprašala, on pa je planil v smeh. ''Seveda ne. Rad bi te povabil na pijačo in te malo bolje spoznal. Zdiš se mi zanimiva.'' Prijela sem se za glavo. ''Ti očitno ne veš nič o meni. Jaz sem najbolj nezanimiv človek na svetu.'' ''Mi lahko daš možnost da sam ugotovim če je to res?'' Nekaj časa sem premišljevala. Opazila sem njegov obupan pogled. ''Prav ampak ne zdaj, potem na tvoji zabavi, če boš seveda imel čas.'' Zadovoljno se je nasmehnil. ''Vzel si bom čas samo za tebe.'' ''Prav. Se vidiva, Ian.'' Obrnila sem se in se spet odpravila v drugo smer ampak imela sem občutek da je spet nekje za mano.
28. december 2014
nnnnneeeext
perfektnoo pises
28. december 2014
*zbik* hvala
********************************************************************
Niti malo nisem razumela kaj hoče od mene. Kupila sem si neko belo čipkasto obleko da ne bi preveč izstopala med vsemi tistimi bogataši. Ko sem končala z nakupom sem se odpravila domov. Lupita se je že urejala in jaz sem se ji pridružila. Lupita je bila veliko lepša in pogumnejša od mene, čeprav sem jaz starejša. Ko sva se uredili je bila ura že toliko da sva lahko šli. ''Kakšni lepotici sta. Ian in njegovi prijatelji bojo verjetno potrebovali rešilca ko vaju bojo videli.'' Je rekla babica, midve pa sva se začeli smejat. Ko sva hodili po poti do Ian-ove hiše, sva opazovali hišo. Bila je kot iz filma. Imela je ogromno teraso, ter bazen, ki je večji od naše hiše v ZDA. Ko sva prispeli pred hišo sva vstopili. Ljudje so naju opazovali in počutila sem se zelo neprijetno. Z očmi sem iskala Iana. Lupite ni bilo več zraven, torej je že videla kakšnega fanta, ki ji je padel v oči. Poiskala sem si nek stol v kotu in sedla. Opazovala sem ljudi, ki so bili na zabavi. Moški so se smejali in si govorili vice, nekateri so bili oblečeni v obleke in kravate, nekateri so bili v bolj modernem stilu, nekateri pa so imeli navadne kavbojke in majice. Ženske so bile oblečene v drage obleke, na sebi so imele vsaj en kos dragega nakita, nekatere so se pogovarjale o Ianu, kako očarljiv je in da je še vedno samski. Vse so bile tako lepe in samozavestne. Moje opazovanje je prekinil moški glas. ''Ti si torej ta lepa blondinka o kateri Ian govori že cel dan.'' Pogledala sem ga in vstala. ''Ne, ne beži prosim, nisem te prišel nadlegovat. Jaz sem Jay. Ianov najboljši prijatelj.'' Dal mi je roko in tudi jaz sem mu jo dala. Bil je precej prijazen. ''Ian me je poslal naj te poiščem. Čaka te zunaj na terasi.'' ''Zakaj pa ni prišel sam do mene?'' sem ga vprašala čisto začudena. ''Ker ti je obljubil da si bo vzel čas samo za tebe in če bo prišel sam noter, ga bojo ljudje ustavljali in ne bo mogel priti do tebe.'' Nasmehnila sem se in se odpravila na teraso, medtem ko sem hodila tja sem videla Lupito kako se pogovarja z nekim fantom svojih let. Nasmehnila sem se ji in mi je namignila naj pridem tja. ''Chris to je moja najboljša sestra Nadia.'' Chris se je nasmehnil. ''Me veseli. Zdaj vidim po kom je Lupita podedovala lepoto.'' Je rekel in Lupita se je zasmejala. ''Hvala za kompliment Chris in tudi mene veseli. Zdaj pa grem, Ian me čaka.'' ''Uuuuuuuuuuuuuuuuuu!'' je zacvilila Lupita in s Chrisom sta se začela smejat kot nora. Preden bi še karkoli rekla sem šla na teraso. Tam je stal Ian naslonjen na ograjo. Opazoval je razgled na morje. Stopila sem poleg njega in se še sama naslonila na ograjo.
28. december 2014
nnnnnnnneeeeext
to je popolno. ti imas talent za pisanje
kje dobivas te ideje
nnnnneeext cimprj
28. december 2014
O hvala ti, cenim to ful ja vecinoma uporablam svoje mozgane kolk se le da haha drugac pa tut dobim ideje iz kakih telenovel al pa filmov sam ne naredim nikol glih cist isto ko je tam, podobno pa bom sla zele pisat nov del
28. december 2014
juhu
28. december 2014
Najprej me sploh ni opazil. Dotaknila sem se njegove rame. ''Pričakuješ me pa me niti ne opaziš da sem že nekaj časa tukaj.'' Obrnil se je proti meni. ''Nadia prišla si! Oprosti, ko se zagledam v morje, postanem čisto zasanjan. Obožujem morje.'' Je rekel in se nasmehnil. ''Ti tudi? Vsaj eno stvar imava skupno.'' Oba sva se zasmejala. Pogledal me je od glave do pet. ''Wooow izgledaš čudovito.'' Zmajala sem z glavo. ''Vidim da znaš tudi lagati.'' Sem mu rekla in se naslonila na ograjo od terase. Opazoval me je in si ves čas popravljal frizuro. Za trenutek se mi je zazdelo kot da je rahlo živčen. ''No in kako to da želiš spoznati ravno mene? Sploh nisem na tvojem nivoju.'' Prijel se je za glavo in sedel na klopco. ''Če imamo pri nas denar še ne pomeni da smo na višjem nivoju. Za mene denar nima nobene vrednosti. Če bi imel ob sebi punco ki me ljubi, bi bil najbogatejši človek na svetu.'' Očitno ima podobno razmišljanje kot jaz. ''Do te ugotovitve mi je pomagala tvoja babica. Res je super ženska.'' ''Res je, najboljša je. Kaj pa ti, še imaš kakšno babico ali dedka?'' Še sama sem prisedla zraven na klopco. ''Ne nikogar nimam več. Tukaj sem z mamo in očetom ter sestro Mirando, ti jo bom predstavil kasneje, tvoj čas zdaj je moj.'' Zasmejal se je. Res ima lep nasmeh. Naenkrat se je iz hiše zaslišala glasba. ''Bi zaplesala?'' je vprašal in me prijel za roko. Njegov stisk roke je bil spet zelo prijeten. ''Oprosti ampak tudi ples in jaz ne greva skupaj.'' ''Saj tudi jaz ne plešem dobro, pa kaj.'' Nisem se mogla upreti. Bila je počasna pesem. Nežno je mojo roko položil na hrbet. Kar streslo me je. ''Se ti slučajno treseš?'' je vprašal, jaz pa sem odkimala. Med plesom sem se izogibala njegovemu pogledu. Ko je bilo konec pesmi sem se spet naslonila na ograjo. ''Torej sva zdaj prijatelja?'' je vprašal. ''Hmmmm.. Mogoče.'' Sem rekla in se mu nasmehnila, on pa je šel na kolena. ''Prosim Nadia reci da sva prijatelja, prosim!'' Oba sva se smejala in drugi so naju iz hiše gledali. ''Ja seveda sva prijatelja ampak če me boš še kdaj tako zasledoval kot danes se ti ne piše dobro.'' Nasmehnil se je in me kar tako nepričakovano objel. Pred nama se je naenkrat prikazala neka zelo lepa ženska z dolgimi črnimi lasmi in lepo suho postavo ter v modri oprijeti obleki. ''Ian zakaj mi je ne predstaviš?'' ga je vprašala, ko me je nehal objemati. ''Saj res, Miranda to je Nadia, Nadia to je Miranda, moja starejša sestra.'' Dali sva si roki. Videti je bila res zelo prijetna in v obraz malo podobna Ianu. ''Ian, tvoji prijatelji sprašujejo kje si. Pojdi malo do njih in bom jaz poskrbela za Nadio, da ne bo sama.'' Nekaj časa je še stal tam, potem pa je šel v hišo. ''Zdaj vidim zakaj si tako očarala mojega brata. Zelo lepa si.'' Mi je rekla. Nisem mogla verjeti da mi ona to govori, saj je zgledala kot barbika iz pravljice. ''Je tudi moj brat všeč tebi?'' ''Ne vem, šele prišla sem in ne razmišljam o ljubezni trenutno. Samo prijatelja sva lahko.'' Sem ji odvrnila, ona pa me je z zanimanjem poslušala. Zdelo se mi je da me razume.
28. december 2014
nnnnneeeeext
28. december 2014
''Mogoče pa se to kdaj spremeni, Ianu si zelo všeč.'' Zazdelo se mi je da sem rahlo zardela. Čez nekaj časa sva tudi sami šli v hišo, ker je zunaj postalo malo mrzlo. Z očmi sem spet iskala Iana. Pogovarjal se je z Jayem in ostalimi prijatelji. ''Pridi, predstavila ti bom moje prijateljice.'' Je rekla Miranda in me prijela za roko ter me zvlekla do njenih prijateljic. Počutila sem se tako neprijetno, kot da zelo izstopam čeprav so vse bile zelo prijazne. Mama in oče imata očitno napačno mnenje o bogataših. Mislita da to niso dobri ljudje in da želijo samo denar pa tudi če zaradi tega prizadenejo ljudi. ''Počasi se bova jaz in Lupita odpravili domov. Me veseli da sem vas spoznala.'' Miranda me je objela, ostale pa so mi dale roke. Ko sva z Lupito šli iz hiše, sem slišala da nekdo teče za nama. Obrnili sva se in zagledali Iana. ''Že gresta? Niti na torto ne bosta počakali?'' je vprašal rahlo užaljen. ''Saj se še vidimo.'' Sem odvrnila in Lupita je pokimala. ''Prav. Hvala da sta prišli.'' Prišel je do naju in naju objel. Ko sva prispeli domov je babica že spala. Jaz še nisem hotela zaspat, zato sem še sedela na stopnicah pred hišo in Lupita se mi je pridružila. ''Chris je tako prijeten. Ampak nisem se počutila tam ravno dobro. Vsi so tako lepo oblečeni.'' ''Ja tudi jaz se nisem počutila dobro.'' ''Ti si večino časa bila zunaj z Ianom sama, kaj se obremenjuješ.'' Začela se je smejat, jaz pa sem jo skuštrala po laseh. ''Povej mi raje koliko je ta Chris star.'' Zresnila se je in začela premišljevati. ''Tako lep je da sem pozabila večino besed, ki mi jih je rekel ampak mislim da je star 17.'' Nekaj časa sva sedeli v tišini. ''Tudi ti pogrešaš mamo in očeta?'' me je vprašala čez nekaj časa. ''Ja, zelo. Saj bomo kmalu spet vsi štirje skupaj.'' ''Ampak ti si že odrasla in se boš sigurno kmalu odselila nazaj v ZDA na svoje.'' Je zastokala. ''Enkrat sigurno bom šla na svoje ampak obljubim da bo nekje blizu vas. Do takrat pa bom izkoristila vsako sekundo svojega časa da ga bom preživela s teboj.'' Objeli sva se. Bili sva zelo navezani ena na drugo. Ko sva bili mlajši sva se veliko prepirali ampak nikoli nisva bili skregani več kot eno uro.
28. december 2014
nnnnnnneeeeext
28. december 2014
Počasi sva se odpravili spat. Naslednje jutro sem se zbudila že bolj zgodaj. Skodrala sem si lase ter se odpravila v spodnje nadstropje in vzela neko revijo ter se vrgla na kavč. Babice in Lupite ni bilo, pustili sta mi listek in gor napisali da sta šli na tržnico po svežo hrano. Šla sem na balkon in gledala proti sosedom, proti Ianovi hiši. Ugotovila sem da njegovo okno gleda proti mojemu balkonu. Ravno se je preoblačil, Videla sem ga brez majice. Šlo mi je na smeh. Ko je pogledal ven sem hitro šla noter in upala da ni videl da ga gledam. Še enkrat sem pogledala ven in ga videla kako hodi po poti ki vodi do naše hiše. Čez nekaj časa je pozvonil na naših vratih. Šla sem odpret. Pozdravil me je in se nasmehnil. ''Če si prišel k moji babici ali Lupiti te morem razočarati ker ju ni doma.'' ''Nisi me razočarala na tvojo žalost ker sem prišel po tebe.'' Zasmejal se je, jaz pa tudi. ''Me boš ugrabil?'' ''Ne ne bom ti privoščil te sreče, saj vem da bi to rada ampak bo nekaj drugega. Rad bi te povabil na vožnjo s čolnom.'' ''Ne to pa ne, bojim se globoke vode.'' Sem zacvilila in dala roke pred sebe. ''Daj no, mi ne zaupaš?'' Preden bi že karkoli uspela reči me je prijel za roko in me zvlekel do svojega motorja. ''Ne niti slučajno ne grem na to stvar!'' Hotela sem že teči stran od motorja, a me je prijel in me dvignil ter posedel na motor. ''Zaupaj mi, samo objemi me.'' Mi je zašepetal na uho in še sam sedel na motor. Med vožnjo sem precej uživala. Srečala sva tudi babico in Lupito. Pomahala sem jima, onidve pa sta me debelo gledali. Počasi sva prispela do tistega dela obale, kjer so bile samo jahte. ''Torej kje imaš čoln?'' sem ga vprašala in gledala okoli. ''Tukaj.'' Je rekel in pokazal na največjo jahto. ''Kaj? Se ti hecaš? To naj bi bil čoln?!'' Pokimal je in me prijel za roko ter me odpeljal na jahto. Medtem ko je on šel rečt da lahko odplujemo, sem se jaz sprehodila po notranjosti jahte. Skoraj me je zadela kap. Počutila sem se kot filmska zvezda. Naenkrat sem pred sabo zagledala vrtnico. ''Nekaj lepega za še lepšo Nadio.'' Ko je to rekel sem se nasmehnila in ga pogledala v tiste njegove prelepe oči. Mislim da sem takrat razumela zakaj me je skoraj zadela kap ko sem ga prvič videla. Doživela sem ljubezen na prvi pogled. ''Pretiravaš Ian. Zelo pretiravaš.'' Ni rekel ničesar, samo vzel je steklenico nekega dragega vina in dva kozarca ter noter nalil vino. ''Ne pijem.'' Sem rekla, on pa se je zasmejal. ''Nazdravila bova na to novo prijateljstvo.'' Dal mi je kozarec in sva nazdravila ter sedla na kavč. Pobožal me je po laseh in me pogledal globoko v oči. Tako sva nekaj časa samo sedela in se gledala ter se nasmihala eden drugemu. Čez nekaj časa mu je zazvonil telefon in je s tem prekinil najino spogledovanje. ''Povej ji da me ne zanima in da je ne želim videti!'' jezen je odložil telefon na mizo in šel ven, jaz pa za njim. Bil je naslonjen na ograjo. ''Je vse vredu?'' sem ga vprašala, on pa je udaril po ograji in me pogledal. ''Neka ženska mi ne da miru in sem ji jasno povedal da ne želim imeti ničesar z njo.'' Nekaj časa sem razmišljala. ''Mi daš njeno telefonsko številko?'' Pokimal je in mi dal telefon z njeno številko. Poklicala sem jo. Imela je glas kot nek ptič. ''Ian srček si le poklical, vedela sem da se boš omehčal.'' Je rekla. ''Poslušaj ti gospodična s ptičjim glasom, tukaj Ianova punca. Pusti ga pri miru ker če ga ne boš se ti ne piše dobro. Ian je moj že kar nekaj časa in bo tako ostalo do konca življenja!'' Preden bi karkoli uspela reči, sem prekinila. Ian me je presenečeno gledal, zraven pa mu je šlo tudi na smeh.
28. december 2014
nnnnnneeeeeext
29. december 2014
''Hvala Nadia. Mislim da si ti najboljša oseba ki sem jo spoznal.'' Je rekel in me objel. ''Ok nehaj, ker ti bom še verjela.'' Planila sva v smeh. Naenkrat pa sva postala resna in vedno bolj se mi je približeval. Zaprla sem oči in se poskušala sprostit, a ni šlo. Odmaknila sem glavo in odprla oči. ''Oprosti, ne morem.'' Prijel me je za roko. ''Ne ti oprosti meni, nisem se mogel upreti. Ampak ti bom dal čas in mi boš sama povedala ko boš pripravljena.'' Tokrat sem jaz objela njega. Počasi smo se vrnili nazaj na obalo. ''Hvala za takšno lepo popoldne.'' Sem mu rekla in se mu nasmehnila. ''Kdaj boš spet imela čas?'' Očitno sem mu res všeč. ''Ne vem.'' Sem rekla in skomignila z rameni. ''Kaj če bi ti in Lupita prišli danes zvečer na plažo? Skoraj vsak večer smo s prijatelji tukaj.'' ''Kaj pa vem, ne počutim se dobro v družbi nekih bogatašev, oprosti.'' Še preden bi karkoli uspel reči, sem se mu nasmehnila in šla domov. Babica je gledala nadaljevanko na televiziji, Lupita pa je v sobi klepetala po telefonu, najverjetneje s Chrisom. Še sama sem šla v svojo sobo in začela razmišljati o Ianu. Nisem vedela če bi šla na plažo ali ne. Pokrila sem se prek glavo in poskušala zaspati, a ni šlo. ''Ian še pri spanju mi ne daš miru.'' Sem rekla sama sebi ampak naglas. ''Ian? Vedela sem vedela sem!'' je zavpila Lupita pri vratih. ''Kako dolgo si ti že tukaj?'' sem jo vprašala, ona pa se je vrgla na posteljo. ''Dovolj dolgo da sem slišala da ti Ian ne da miru še pri spanju. Všeč ti je kajne?'' ''Prav ne bom zanikala. Všeč mi je, zelo. Povabil naju je na plažo danes zvečer.'' ''Vem, tudi Chris naju je. Jaz bom seveda šla. Ti pa tudi, izbrali ti bova lepo obleko da ga boš spet očarala.'' Šla je do moje omare in ven potegnila neko rdečo kratko oprijeto obleko. ''In ne ne išči izgovor, šli bova.'' Grdo sem jo pogledala, ona pa mi je pokazala jezik.
29. december 2014
nnnnnneeeext
29. december 2014
Js zdaj par dni ne bom mogla nextat ker me ni doma pa nimam kompa s seboj..pol med vikendom bom spet razn ce se mi bo dalo na telefonu pisat lepe praznike
30. december 2014
ok
hvala enako
30. december 2014
u161393
u161393
nexteej hvala! Zelo si prijazna
07. februar 2015
Ful je fajna zgodbica
Next
22. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg