Forum
Premražen sem vstopil na avtobus ki nas voz v šolo, se usedel na star, raztrgan in popisan sedež ter čakal na postajo pri šoli.PUFF in vrata avtobusa so se odprla. Preden sem prišel do vrat šole sem bil ves premočen, ta presneti dež. Šel sem do klopic, ki jih imamo v šoli in se usedel zraven sošolca Petra. Še preden je kdorkoli kaj rekel je zvonil šolski zvonec in že je šel vsaj v svoj razred. Preklet naj bo zemljan ki se je spomnil kemije, doma bodo ponovno noreli zaradi enice.Peter opazi da sem živčen in me že kot neštetokrat povabi na dim. Slovenščina je na urniku, a jaz sedim na tribunah nogometnega igrišča in se sproščam ob tem močnem zvitku.
Še en zadet dan, si rečem zvečer, ko sem spet normalen. Pa se zamislim, od zakaj sploh živim. V šoli me ni, tam kjer pa sem so same negativne, vsak dan sem zadet od vedno močnejših mamil in nikoli ni dovolj . Znam igrati in prepričati vse da sem normalen a sam vem da je po tisti minuti igranja ponovno hudo.
Režem se, ker ne morem biti s Tino, režem se ker mi je dolgčas.Ima moje življenje smisel? Po zelo dolgem času se ponovno zjoče, ne ne more biti res, ne morem si uničiti življena s tem.

Nadaljeval bo, če seveda želite in sicer kako se ta naš ubožec odpravi na pot do normalnega življenja, ki pa je mnogo bol grozljiva kot si jo mnogi predstavljate.

Ps. Ta zgodba nima nikakršne povezave z mojim življenjem.
08. september 2010
u27772
u27772
nexty xD
09. september 2010
u25702
u25702
nexty aja pa še to preber xDhttp://www.igre123.com/forum/tema/tolpa/7812/
09. september 2010
Ležim v kleti, pijan da ne morem vstati. Družbo mi dela 6 pločevink piva in zvitek cigaret. Spet isto OZ. še huje kot včeraj. Zaškripajo vrata-o sranje-nekdo je doma. Ni mogoče, saj sta oba v službi in prideta domov šele zvečer, sicer pa zanju tako ali tako ne obstajam več-le en dodaten strošek. Brat bo. Moj brat Jan je star 7 let in še ni stopil tja kjer sem jaz-zelo sem ljubosumen na to. Zna reči NE, na kar sem jaz že pred leti pozabil. Kje si, kje si, so se slišali kriki in v odgovor je dobil grob SPI*DI. Bil je že navajen in je odšel ne da bi me našel ali sploh kaj drugega vprašal.
Ura je 23, ravno se sprehajamo po mestu. Šest nas je. Zavijemo v bar, s katerega nas hitro odvedejo varnostniki in pokličejo policijo. Polomljene mize, pitje, kajenje, jemanje drug in to vsi mladoletni.To so bile policajeve besede ki so letele na nas. Vedel sem da bo prišlo do tistega, vsa krivda je letela name. Poslan bom v prevzgojni dom in na nek način sem zelo vesel saj bom imel priložnost se rešiti tega temačnega sveta. Mogoče bom še lahko živel svojo mladost.
09. september 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg