Forum
u59711
u59711
Hej, hoj!

Tukaj bo potekalo tekmovanje, kot vam že sam naslov pove; za najboljšo pisateljico na Igrah123!!
Vodila bom jaz, Sarah1199. Devala vam bom različne naslove, na katere boste morali napisati zgodbo in še in še... Skratka, prijavite se!!

Prijavnica:

Ime:

Priimek:

Zakaj misliš, da si najboljša pisateljicače sploh meniš tako):

Zakaj rada pišeš zgodbe:

Prijavljati se lahko začnete zdaj!!!!
25. december 2011
Katie Styles< 33
Zakaj misliš, da si najboljša pisateljica če sploh meniš tako: Ne mislim, da sm najboljša pisateljica, sam pa pomoje pišem kr dobre zgodbe glede na to, da mam na večini mojih zgodb lepe pohvale. (:
Zakaj rada pišeš zgodbe: Ker mi je to všeč in lahka not omenim neki, kar si želim, da bi se mi v resničnem življenju zgodilo....
Sprejeta ?;33
25. december 2011
Ajaa pa izzive po zasebcu prosim.
25. december 2011
u59711
u59711
Sprejeta, seveda. Ok, izzivi po zasebcu...
25. december 2011
ρuяρℓє sнιт. --> diиσsαυɾ
ReMeMbEr ?
27. december 2011
u59711
u59711
Yes...
27. december 2011
amy angel
ne mislim ravno tako, ampak se mi zdi, da sem kar dobra pisateljica, ker je moja zgodba dobro pohvaljena in ker rada berem
Zgodbe rada pišem, ker lahko tako izražam čustva, povem kaj si mislim o življenju..
SPREJETA?
27. december 2011
u59711
u59711
Jap! Sprejeta! Dajmo, prosim! Povabite še druge, da bomo lahko začele!!!
28. december 2011
Neja Smile
Zakaj misliš, da si najboljša pisateljicače sploh meniš tako): Sploh ne mislim da sem najboljša pisateljica.. mislim, da sem še daleč od tega..
Zakaj rada pišeš zgodbe: zgodbe pa rada pišem zaradi tega, ker v njih opišem različne občutke. Ker takrat ko pišem se poglobim v domišlijski svet in si poskušam predstavljati kot da sem jaz ta oseba, se počutim kot v sedmih nebesih..z zgodbo poskušam nekaj sporočiti, povedati nekaj o življenju..

Sprejeeta?
Pa prosim izzive po zasebcu
02. januar 2012
u59711
u59711
Supr! Okej! Sprejeta!
02. januar 2012
u19911
u19911
Leja Malik





pač moje zgodbice se berejo moje mam po 13 nextov c:
in pač mislm da dobr pišem:
02. januar 2012
u59711
u59711
Sprejeta!
02. januar 2012
u59711
u59711
Sarah1199 mail!





Dekleta!

Najprej vsem skupaj lep pozdrav!
Do zdaj se vas je prijavilo 4 Pričakujem še prijav... Druge se lahko prijavite še med prvim izzivom, potem pa nič več!

Vaša prva naloga je, da napišete zgodbo, ki bo mela naslov: MOJ OČE, MILIJONAR
V njej mora nastopati glavna junakinja Zoey, ki ima zelo bogatega očeta, ki se ne meni zanjo. Ko sreča fanta, pa oče ponori! Naenkrat mu pomeni Zoey vse... Napišite zgodbo o njenem življenju, naj ne bo kot dnevnik! NE BO! Uporabite domišljij. Predstavljajte si, da ste Zoey ve same!
Časa imate do jutri 3. januarja do 18.00! Sprejemam opravičila! Ampak če zares niste imele časa in ste kam šle. VSO SREČO!

By Sarah1199
02. januar 2012
MOJ OČE MILJONAR
V svojem avtomobilu brez strehe sem se peljala proti šoli. Šolo sem sovražila. Tam so bili sami hinavci. Fantje so metali svoje oči za menoj, punce pa so vse hotele biti moje najboljše prijateljice. Pa ne zato, ker bi me imeli radi takšna kot sem, ampak zaradi mojega očeta, zaradi denarja.
Moj oče je milijonar. Imava goro denarja in dobim vse kar želim, ter počnem vse kar si želim. Vendar pa imam samo eno pravilo. Nikoli ne smem očeta osramotiti. Drugače pa oče verjetno sploh ne ve da obstajam. Odkar mi je umrla mati sem prepuščena na milost in nemilost. Oče po cele dneve in noči visi v svoji pisarni. Je deloholik. Nikoli ne pride na govorilne ure, samo podpisuje liste, ki jih prinesem iz šole in plačuje šolske položnice.
Z avtom se pripeljem na šolsko dvorišče. Ugasnem motor in stopim na tlakovano pot, ki vodi proti vhodnim vratom. Globoko zavzdihnem, saj vem, da je pot do tja še dolga. Fantje žvižgajo za menoj, dekleta pa me sprašujejo kje sem kupila moj torbico, kje sem kupila obleko in čevlje, koliko sem plačala za njih, kateri odtenek šminke imam tokrat, kateri parfum uporabljam,.. poleg teh spraševanja pa iz vseh straneh prihajajo tudi pohvale. Jaz se jim nasmehnem, na koncu, pri vhodnih vratih rečem hvala, nato pa odbrzim v notranjost šole. Odhitim do moje omarice kjer se preoblečem, nato pa odhitim v matematično učilnico. Usedem se na moje stalno mesto, brez sosede. Kmalu zazvoni za pouk in tudi ostali učenci začnejo počasi prihajati v učilnico. Takoj za njimi pa v učilnico prištorklja učiteljica kemije, gospa Novak, z novim učencem. Imel je malo daljše svetlo rjave lase in sinjo modre oči.
''To je vaš novi učenec Nejc Lepo ga sprejmite.'' Ga predstavi, nato pa se obrne proti meni. ''Zoey ti pa mu po koncu pouka razkaži šolo.'' Mi ukaže nato pa ga napoti proti moji klopi, saj je bil še edino prosto mesto v razredu. Ves preplašen se je bližal meni. Usedel se je na prazen prostor poleg mene in me pozdravil. Odvrnila sem mu pozdrav nato pa nakazala, da je najbolje, da sva tukaj tiho, saj je učiteljica zelo stroga. Samo pokimal je, jaz pa sem se zatopila v svoje misli. Pa ne o novih čevljih ali veliki razprodaji na 4 aveniji, ampak o Nejcu. Ves čas se mi je pred oči prikazoval on. Tako je bilo vse ure do konca pouka. Bila sem v sedmih nebesih in močno zaljubljena.
Na koncu pouka sem ga počakala pred vrati učilnice. Ko je prišel sem mu na hitro razkazala šolo, medtem pa sva se ves čas pogovarjala. Izvedela sem tudi, da ker živi pol ure hoje od šole, da bo odšel raje k mami v službo, ki dela kot pomočnica v eni izmed hiš. Ker je odšel v mojo smer sva se z mojim avtom odpeljala v njegovo smer.
''Tukaj dela moja mati.'' Se oglasi, jaz pa se ozrem proti hiši.
''To ni mogoče.'' Zašepetam, vendar dovolj glasno da me je slišal.
''Kaj pa je?'' me vpraša.
''Tukaj živim mu odgovorim.'' To je bila edin stvar, ki je ni poznal. Za katero sem hotela, da je nikoli nebo zvedel, ker bi bil potem enak kot vsi ostali sošolci. On samo sedi in zre vame, kot da ne more verjeti. Jaz pa nič ne rečem, ampak se samo odpeljem na dovoz in parkiram. Kmalu za tem pa se odprejo vhodna vrata in skozi njih plane gospodinjska pomočnica, ki je prej nisem še nikoli videla. Ampak, ko pogleda v avto se skremži in v trenutku obstane. Vidim njeno zadrego, zato se vstanem in rečem:
''Ne skrbi gospa…'' poskušala sem se spomniti njegov priimek vendar brez uspeha.
''Jonson.'' Mi odgovori.
''Točno. Hvala. Uglavnem.. Ne skrbi. Nejc mi je samo povedal, da gre k vam, vendar niti nisva vedela, da delate pri nam. če vas je sram, da bodo na šoli izvedeli kje delate, ne skrbite. Jaz ne bom povedala, oče pa prav tako ne, saj včasih pozabi še na to, da ima hčer.'' Ji rečem z nasmehom na obrazu. Videla sem, da se ji je razjasnil nasmeh.
''Hvala. V kuhinji moram, da ne zažgem kosila. Za pet minut bo na mizi.'' Mi odgovori, potem pa odbrzi nazaj v hišo, najverjetneje v kuhinjo.
''Oprosti za tole, ampak moja mama se boji zame. Boji se, da bom v šoli tarča posmeha.'' Zaslišim glas od zadaj.
''Nejc ne skrbi… Sicer pa komu naj povem? Vsi se z mano družijo samo zaradi denarja, zato pa tudi tebi nisem hotela povedati zato. In lahko si srečen, da imaš takšno mamo. No sedaj pa pridi notri, greva na kosilo.'' Mu veselo rečem. Skupaj se odpraviva v jedilnico, kjer je samo en pogrinjek. Zmajem z glavo in se napotim v kuhinjo, kjer zahtevam še en krožnik. Kmalu je vse pripravljeno in se odpraviva na kosilo, po kosilu pa v mojo sobo. Uleževa se na tla in se spraviva k domači nalogi. Vmes veselo klepetava in se smejiva, ter zganjava norčije. Nato pa se nama je zgodilo, da sva padla drug na drugega. Najini ustnici sta se spojili v eno in postala sva ne razdružljiva.
Ampak vsega lepega je enkrat konec. Ravno takrat je v sobo vdrl oče. Pobesnel je, kar ni še nikoli.
''Ti falot, takoj izgini domov. Zoey kako si drzneš pripeljati domov fanta? Dobro veš, da boš imela dogovorjeno poroko?'' se zadere name, Nejca pa začne poditi iz hiše.
Hitro se premikava po stopnicah. Očetovo kričanje je priklicalo tudi služkinje, saj tega niso bile vajene. Najbolj od vseh pa je bila šokirana Nejčeva mama. Hitro sem ji odkimala in ji dala vedeti, naj molči.
''Izgini iz moje hiše. Da te ne vidim več tukaj.'' se oče še kar naprej dere na Nejca. Tedaj pa mi je vsega dovolj.
''Oče. Ali se lahko prosim pomiriš?'' mu rečem, a to ga samo še bolj razburi.
''Kako pa naj vem, kdo je njegova družina? Lahko, da je navadno revše, brez ficka. Takoj naj izgine domov.'' Mi oče jezno odvrne
''Prav oče. Odpeljala ga bom domov. Vrnem se če natanko eno uro, mogoče pa tudi kasneje saj se bom oglasila še pri svoji prijateljici Neji iz šole.'' Mu odvrnem, nato pa brez da bi počakala na njegov odgovor, ga primem za roko, potegnem čez vhodna vrata in mu ukažem da se naj usede na sovoznikov sedež, sama pa odbrzim na drugo stran avtomobila. Močno pritisnem na plin in za nama je ostala samo ogromno prahu. Peljala sem se po moji že dobro znani cesti nato pa zavila na stransko pot. Peljala sva se in peljala, na koncu pa prišla do mojega najljubšega prostora, od koder se je videl celoten New York. Ko sem ustavila avtomobil. Sem pogledala proti njem, nato pa ga z vso strastjo poljubila.
''Naj bo oče še tako tečen, vendar moje ljubezni mi ne bo vzel nihče!'' pomislim in Nejca še močneje primem okoli pasu.
Upam da je OK in da ni predolgo
03. januar 2012
u59711
u59711
Čas podaljšam do jutri 15.00! Ampak naj bo takrat res narejeno! Nessy! Tvoje pa grem brat!
03. januar 2012
u59711
u59711
O! Ni OK! AMPAK JE FUUUUL DOBR!
03. januar 2012
MOJ OČE MILIJONAR
Petek. Oh, ljubi, preljubi petek. Zakaj?Ker bo jutri sobota!Aleluja! Danes pa...bom pač potrpela in prestala pouk. V snežno beli kratki zapeljivi oblekici se odpravim iz -če se lahko tako izrazim-graščine. Na poti do mojega modernega in pregrešno dragega avta sem se skoraj ubila, zaradi vrtoglavo visokih rdečih petk.Ko sem prispela do šole sem stisnila zobe in se poskušala čim bolj neopazno prebiti skozi gručo srednješolcev. A vsi so opazili, da sem prispela in me začeli napadati z vprašanji, žvižgati za mano in hvaliti mojo obleko. Med množico sem zagledala Garryja, ki mi je že dolgo všeč. Seveda on misli, da se le naduta važička, a sem v resnici veliko več. V razredu smo imeli novega fanta Deana. Ta je seveda sedel naravnost k meni. Jaz sem le ves čas gledala stran in nisem spregovorila.Tudi po pouku me ni nehal spraševati. "Zato sem, da bi ga zmedla rekla:"Kako ti je všeč naša šola?" "Zelo. Ena stvar pa mi je še posebej všeč.Ti." je rekel, me potisnil ob zid in me začel strastno poljubljati. Jaz pa sem ga odrinila in prestrašeno zbežala stran. Doma me je(na moje veliko začudenje) pričakal oče in me vprašal, kako je bilo v šoli. Ko sem mu povedala za novega učenca, je rekel:" Poslušaj Zoey, če mu jutri prijazno razkažeš šolo, ti dam 2 000 000 dolarjev." "Mmmm... no prav!" sem pokimala ob očetovem ledenem pogledu. "Ampak zakaj?" "poglej radbi....da bi bila skupaj." je oče počasi rekel. "Ampak oče, jaz ljubim drugega!" sem rekla. In to je bila napaka."KAJ?!Zoey, briga me, kajti če tvoj ljubimec nima denarja, ga na bom sprejel!" je zatulil oče. Objokana sem odšla v svojo sobo in zaslišala, da nekdo trka na moje okno. Ob 21.30? Pogledala sem in bil je- ne boste verjeli-Garry! "Živijo, kaj je?"vprašam, kot bi bila stara prijatelja."Jaz... nisem mogel spati...mogel sem ti povedati... Zoey, ljubim te!" je izdavil. Preden sem odgovorila sem ga povlekla k sebi in ga poljubila."Tudi jaz te ljubim... ampak... moj oče... ne dovoli!" sem zajokala. "Pridi!" je rekel."Kam?" "Na svobodo!" Oče naju je pri tem videl in začela sva teči. "Presneti mulc, vrni mi hči!" je vpil moj oče. "Pozabi!" zavpijem in z Garryjem stečeva v gozd in se poljubiva. Počutim se tako svobodno.... Jah, ljubezen nima meja!
03. januar 2012
u59711
u59711
SUPEEER! Kake dve super zgodbice! Tako težka odlčitev!
03. januar 2012
ocene!!!
06. januar 2012
a se lahko prijavim??
elena salvatore
Zakaj misliš, da si najboljša pisateljicače sploh meniš tako? še vprašaš. pisanje naravnost obožujem. z njim izrazim čustva. pa tudi zato ker vsepovsod hvalijo moje pisanje moje zgodbe
sprejeta?
06. januar 2012
Ocene?
06. januar 2012
MOJ BOGAT OČE IN JAZ
vedela sem da se bo to zgodilo preprosto vedela sem. ko nisem imela fanta mi je ves čas težil da se z nikomer ne družim da sem samotarka. ko pa dobim fanta takrat pa ga kar naenkrat začne zanimati in ga moti če se družim res ne razumem kaj je z njim. je že res da je umrla njegova žena-moja mami pred dvema letoma ampak vseeno zame se do zdaj sploh ni zanimal in ko dobim fanta postanem zanimiva?? potem se je hudo zmotil. ampak dlyna sem ljubila in brez njega mojega življenja ni zato sem se odločila. vzela sem svojo veliko torbo vanjo spravila nekaj svojih dragih oblek, vzela listek in nanj napisala: ČE SE ZAME NISI ZANIMAL DO ZDAJ, ME TUDI ZDAJ PUSTI PRI MIRU! RADA TE IMAM ZOEY < 3
Vzela sem torbo in splezala skozi okno. stekla sem direktno na železniško in poklicala dlyna on je bil ta hip edina oseba, ki se ji lahko zaupala zato sem ga prosila da čim prej pride k meni in bova skupaj pobegnila. prišel je k meni takoj sem mu rekla da sem razmišljala da bi šla v večje mesto a me je takoj ustavil in mi dejal da on ni pripravljen zapustiti tega mesteca ampak da brez mene ne more živati zato je poklical mojega očeta ki je prišel pome in me odpeljal domov. že ko sva se peljala domov v naši limuzini sem jih pošteno slišala ko pa sem prišla domov mi je dal hišni pripor in tako sem morala ostati v hiši. ko je bil konec mojega hišnega pripora sem z dlynom, ki je zaradi pripetljaja na železnici postal ljubši mojemu očetu šla na počitnica na morje. tam sem bila bolj srečna kot kdaj koli. od takrat se tudi moj oče bolj druži z mano.
06. januar 2012
u59711
u59711
Jap, ocene! Bom takoj! Aja, elena salvatore sprejeta si! Pri prvem izzivu ne IZPADE NOBENA!!!!
06. januar 2012
u59711
u59711
Mhm... ja.... OCENE SO KONČNO NASTOPILE!

Sarah 1199 MAIL!





Moram reči, da sem malo razočarana... Naredili nista namreč DVE! leichy-twilight in dinosaur. No, pa k ocenam...

Ocenjevala sem domislenost, obliko in slovnico!

Nessy: Domiselnost: 4,8/5, slovnica: 5/5 in oblika 3/3! Moram reči, da si zelo dobro opravila 'izziv' in res... zelo me je pritegnilo k branju. Pri tebi mi je zelo všeč stil pisanja! Res, skratka odlično! Skupaj: 12,8/13 Točk!
Dark Angel 77: Domiselnost: 4,7/5, slovnica: 5/5 in oblika 3/3! Tvoja zgodba pritegne k branju, predstavljaš si lahko točno, kako naj bi se to dogajalo. Zelo dobro pišeš. Skupaj: 12,7/13 Točk!
elena salvatore: Domiselnost: 2,8/5, slovnica: 2,5/5 in oblika 3/3! Hmm.... Mislim, da bi lahko naredila bolje. Popravi slovnico, pa bo bolj čitljivo in še bolj te pritegne k branju! Drugače vsebina kar v redu, vendar mislim, da lahko opraviš bolje! Skupaj: 8,3/13 Točk.

PRI DRUGEM IZZIVU IZPADE ENA! ZAPOMNITE SI!

2. IZZIV:

Napišite zgodbo z naslovom: STARŠI SKRBI 'ODLAGAJO' NAME

Zgodba naj vsebuje:
-Junakinjo Anno, ki je zelo pametno dekle in vsi svojo odgovornost 'odložijo' nanjo. Tako je obremenjena s tem, da pozabi na najboljšo prijateljico Julie in fanta Deana, ki ji je ves čas stal ob strani.
-Uvod, jedro in napet zaključek
-In seveda domišljijo!

ROK, DA NAREDITE JE DO 10.1.12 do 16.00! VELIKO SREČE!
06. januar 2012
STARŠI VSE SKRBI PRELAGAJO NAME
''Anna, pridi dol!'' me pokliče mama. Globoko zavzdihne, zaprem knjigo Viharni vrh, nato pa se odpravim v spodnje nadstropje.
'' Končno.'' Zavzdihne. Popravi si pramen rdečih las, kar vedno stori, kadar je raztresena in jo skrbi, da ne bo kaj pozabila.
''Mudi se mi v službo, zato te prosi, da greš v trgovino po kruh, mleko in jabolka, zložiš perilo, posesaš stanovanje, pomiješ posodo in seveda skuhaš kosilo, ter paziš na svojo mlajšo sestrico.'' Mi naroči.
''Ampak, hotela sem iti ven z Deanom, Julie in Markom.'' Ji ogovarjam.
''Žal ne moreš. Družina je na prvem mestu.'' Mi odgovori, nato pa pograbi aktovko in odide.
Tako je vsaki dan. Vedno preden gre v službo, mi naroči goro stvari, zato nikoli nimam časa za Deana in Julie. Julie ima sicer fanta Marka, ampak vseeno. Vedno, ko se kaj dogovorimo moram preklicati povabilo. Tako je že en mesec, odkar nam je umrl oče. Mama po cele dneve ždi v službi, jaz pa opravljam vsa gospodinjska opravila.
Globoko sem zavzdihnila in se lotila dela. Spravila sem se v trgovino, nato pa sem začela zlagati perilo. Kasneje ko sem naredila nalogo za jutri in ponovila snov, sem se spravila še posesati stanovanje.
Sredi sesanja pa me prekine zvonec. Odprem vrata in pred njimi zagledam Deana.
''Hej!'' me pozdravi.
''Hej!'' mu odgovorim z žalostjo v glasu. Moje oči so se napolnile s solzami. Vedno kadar sem ga gledala vsega nasmejanega, so se mi v očeh nabrale solze. On je tako prijazen, dober, me razume in vedno mi stoji ob strani. Ampak jaz.. Jaz ga pa vedno odganjam stran od sebe. Daleč stran. Niti to, da bi se z njim odpravila ven, si ne vzamem časa.
Objamem ga z vso močjo in solze mi spolzijo po licih. Takoj je vedel, kaj se je zgodilo. Saj, kako pa nebi vedel. Tako je že mesec dni. Odnesel me je na sedežno, nato pa me stisnil v močan objem. Ležala sva tam in čas je neusmiljeno bežal. A obstajala sva samo midva. Jaz in on in nihče drug.
__________________________________________________________________________
OK?
11. januar 2012
u59711
u59711
ne ok ampak suprrrrrrrrrrrrrrr!!!! ampak glede na to, da nobena ne upošteva datuma res nwm kaj nej... :/ no naredtte najkasnj do 16.1.12 k dlje nimam potrpljenja
11. januar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg