Forum
Prvotna tema je bila http://www.igre123.com/forum/tema/tekmovanje-za-najboljsega-pisatelja.:3/45618/1 ampak sem jo prekinila zaradi ene ženske ki še ni razčistila stvari v svoji glavi.

--TUKAJ SAMO NADALJUJEMO--

Tekmovalci:
le strange one.
.Pøκεβall. ❊
shittar.
Maruša:*
skyfall.
ONE.DIRECTION
Arianatorބ.
✝✝ Dєαтнcoяє ✝✝

-Torej, tekmuje vas osem kar je dovolj da začnemo:*
IZZIV DAM TAKOJ < 3
01. december 2012
1. IZZIV*
Glede na to, da je december. Ja, december je že!:Đ Kako hitro gre čas... Uff.. In kmalu bo sneg, mrzlo bo oziroma je že, puloverji, čaj, smučanje, gretje ob peči... Torej, verjetno že malo veste na kakšno temo boste pisale.



Napisale boste odlomek o življenju najstnice, stare tam okoli 15-17 let, ki se dogaja v decembru. Tema je lahko čisto vaša, le naj se dogaja v decembru. Torej upoštevajte sneg in razmere. Ne pa da gredo na bazen, ker to bi bilo smešno sredi decembra ;P Pišite v prvi osebi, vstavite eno sliko. Najlepše slike so na weheartit, tumblr., favim... Torej tema je poljubna. Ni nujno, da se v odlomku izve ime dekleta. Lahko speljete tudi tako, da se ne izve. Bodite izvirne in srečno:*

-Love, Karin< 3

P.S.: Pišite slovnično tudi govore. In velike začetnice in ločila upoštevajte, ker je to slovnično tekmovanje. Za govore uporabljajte narekovaje.:3
01. december 2012
u91970
u91970
takoj nardim:*
01. december 2012
u108011
u108011
Zavzdihnila sem in se kakor vedno vrgla po stopnicah na mrzla tla. ''Au.'' sem si šepnila. Kako beden dan. Jutro. Mislim ja, jutro. ''Bi lahko nehala to delati?'' Mi je na pomoč priskočil Harry. ''Hvala in ne. Tako vsaj šole ne zamudim.'' Poravnala sem se in mu namenila kisel nasmeh. ''Nisi vesela? Zunaj sneži.'' ''Vidim, da... dežuje?'' ''Potem ti bom pač kupil leče ali očala.'' se je zasmejal. ''Ja, ja, ti kar govori.'' sem ga ošinila. V torbo sem zbasala nekaj zveskov in zavila z očmi. ''Ne veš?'' se je spet zarežal. ''Harry, pravzaprav imam čez nekaj minut test za slovo.'' Grdo me je pogledal. Čeprav je bil njegov pogled topel, je bil rahlo presenečen. ''Si res slepa?'' Pred nos mi je pomolil koledar. ''Danes smo 23. decembra.'' ''Kako lepo.'' sem zamomljala. ''Ni šole, buča!'' ''Oh, ja.'' Torbo sem stisnila v kot in se odpravila do hladilnika. ''Prvič v zgodovini Ellinega življenja imam čas za hrano. Jupi-jej.'' sem zašepetala. ''Poglej, res, res, res...'' je začel. ''Povej bistvo, nimam časa ves dan.'' Razgledal se je po prostoru, kakor da bi bil prvič v tem stanovanju. ''Bumbar.'' sem zavzdihnila. Tresel se je. ''Te zebe, romeo?'' sem se zasmejala. Zaprl je oči. Vzdihnil je. Oči je usmeril proti meni. ''Mi lahko poveš, kaj se greš? Mleko bom zlila nate.'' ''Prav, prav...'' Prestopal se je z ene noge na drugo. ''Res sem mislil, da je vse kar je med nama le prijateljstvo.'' Zavila ssem z očmi, a sem mu le pustila, da dokonča. ''Ugotovil sem, da si mi nekaj več.'' ''Hah. To ti ne bo pomagalo, če ti meni nisi 'več'.'' sem se zarežala. ''By the way, zelo zelo zelo si duhovit. Me zdaj lahko spustiš mimo?'' Zahahljala sem se.
''Ne, resno mislim.'' Prebledela sem. ''Ne verjamem.'' Izmikala sem se njegovemu pogledu, a brž ko sem ga premaknila, ga je že ujel. ''Ljubim te.'' je šepnil. ''Uau, si predtavljaš? To je super močna beseda. In ne, ne verjamem...'' Dvignil me je v naročje. ''Kdaj mi boš?'' ''24. decembra 2012.'' sem se zasmejala. ''Torej moram počakati do jutri?'' ''Saj to ni tako dolgo.'' Stegnila sem noge, da sem se z prsti dotaknila tal. ''Prihodnjič.'' sem zamomljala.
Sem ga razočarala'? Ja.
* ELLA *



[KLIKNI:*]

''Grem.'' je tiho povedal in zaloputnil vrata za sabo. Razočarala sem svojega najboljšega prijatelja. Hujše ne bi moglo biti. Prasica sem.

Moje ime je Ella Rose Wendy Selena Wood - na kratko Ella. Stara sem 16, kar pomeni, da sem ravno v najlepših letih - zlatih letih. Tako pravijo. Čeprav ni res. Šola me ubija, ravno ne vem kaj narediti z fantom, ki živi v isti hiši kot jaz, obiskuje isto pekarno kot jaz in želel me je ljubiti. Vem, čudno. Vse je čudno. Taka sem tudi sama.

* HARRY *



[KLIKNI:3]

Harry je star 17 let in je moj - skoraj - edini prijatelj. Ne želim se preveč družiti. Kakor sem povedala. Čisto dovolj sva si podobna, da bi bila lahko par. A nočem fanta. On pa tega še ne ve. Žal mi je, ker sem prekrasnega fanta odslovila, a nočem, da vstopi v moj svet problemov. Samo žal bi mu bilo.
01. december 2012
u91970
u91970
kdaj drugič bom dala ker nimam idej zdele< 3
01. december 2012
skyfall.-prva slika ni nevem kaj zimska, drgač je ok.
shittar.-oky.
01. december 2012
u108011
u108011
vem da ni; dam pač ozadje ne morm spremenit. upoštevi punco, ane :3
01. december 2012
u65741
u65741
Kot vedno se moram vst in oditi v šolo. Tokrat ko sem se vstala sem pogledala skozi okno in padal je sneg.



Iz omare sem vzela oblačila in odšla v kopalnico. Tam sem se preoblekla in si nanesla na trpalnice malo maskare.



V kuhinji sem pojedla zajtrg, vzela torbo in odšla v šolo. Po poti sem še srečala prijatelja Marka. Do šole sma se pogovarjala. Vska od naju je šel v svoj razred. Sedla sem v svojo klop in se spet začela pogovarjati. Ker je bil zadnji dan pred počitnicami smo sedeli kakor hočemo. Čez pet minut v razred vstopi učiteljica in začne nekaj govoriti.
Končno je bilo konec pouka in z Leo sva odšla v trgovino. Tam sem zagledala eno lepo majco. Vzela sem jo in si jo probala. Kupila sem jo. Lea pa si je kupila dve majci z napisom hate love in i hate boys.
Doma sem takoj šla za računalnik. Imela sem 5 sporočil na facebooku. Vse so bile od Marka. Odpisala sem mu nazaj. Čez pet minut se je prijavo in ma klikno. Povedal mi je eno pomembno skrivnost. Obljubla sem mu da tej osebi ne bom povedala.
01. december 2012
tuki je pa moje ;P
___________________________________________________________________________
Papirnat lonček mi je grel že skoraj odmrle prste. Oziroma vsebina lončka je opravljala to delo. Snežinke so se talile na pločniku, po katerem so se slišali moji škornji. Prvič v letu je bila tišina po šoli. Stopicanje po ulici mi ni bilo kaj preveč od rok. Na vsakem koraku sem skoraj padla na tla in vroča čokolada bi se razlila po tleh. Ali še huje, po meni.





Po treh minutah hoje se je pridružil drug par korakov, in to tik za mano. Niso bili tako glasni, kot moji in šele ko se je topla sapa spustila po mojem tilniku sem se zavedala bližine postave, ki je hodila za mano. Nisem se zamotila, saj sem ritem dihanja prepoznala. Vsak dan se mi je pridružil na poti iz šole.
»Hej River,« se je oglasil nežno. Kot, da bi me poskušal uspavati z glasom. Medeni glas je utihnil.
»Zakaj me pozdravljaš? Saj sva se pozdravila že na poti v šolo,« sem mu odgovorila. Njegov nasmeh mi je šel prav tako na živce. Tista ravna vrsta belih zob, ki me je spravljala ob pamet vsak preklemanski dan.
»Ne vem. Zdelo se mi je primerna stvar, s katero lahko začnem pogovor,« je rekel zdolgočaseno, medtem, ko je zasanjano gledal v avto, ki se je bližal po cesti. Peljal se je nihče drug, kot gospod Ferril. Kot, da nima ničesar drugega, kot da pelje sem in tja. To je nekako njegova dnevna rutina. Vožnja gor in dol po ulici. Bilo je kar strašljivo, če mene vprašate.
»In o čem bi potekal tvoj pogovor?« sem ga povprašala po minutah tišine in razmišljanje o čemur koli možno.
»Lahko bi ga začela ti ali pa jaz. Ampak, ker sprašuješ, bom začel jaz. Ali veš tisti ples, ki ga imamo za predbožični dan?«
Ne moram verjeti. Vprašal me bo, če bom šla čez tri dni z njim na ples. Hotela sem skakati naokoli ampak sem ohranila miren obraz. Morala sem biti profesionalna o tem.
»No, ali veš, kaj dela Gracie za tisti dan?« je dokončal. In v hipu se je vse vsulo name. Hotel je Gracie. Le kdo bi hotel imeti mene. Na smeh mi je šlo, da sem lahko sploh pomislila na to možnost.
»Mislile sva oditi skupaj. Ampak, če hočeš z njo, si bom morala očitno poiskati drug prevoz,« sem rekla mirno, čeprav sem imela občutek, da mi poka glas.
»Ne. Nočem z njo,« je rekel, ko sem ga čudno pogledala. »Hočem s tabo, in sem se raje povprašal, da ne bi pustila Gracie samo. Ampak, ker že očitno greš z njo..« je potegnil zadnji stavek.
»Ja,« sem rekla mirno in malo nasmejano. »Z veseljem bi šla s tabo.«
Nasmehnil se je. Njegova značilna poteza. Postopek pa je bil podoben popolnosti. Ugriz spodnje ustnice, kateremu sledi privihljaj kotička ustnic. Kmalu se raztegne v poln nasmeh, z vrstico belih biserov.
Nasmehnila sem se še sama in ga sramežljivo pogledala. »Se vidiva v ponedeljek.«
Stopila sem pred prag in poskočila na predpražniku. Odklenila sem vrata in se spet nasmehnila. Na ples grem. In to z njim.
__________________________________________________________________________
01. december 2012
u108011
u108011
wau:3
01. december 2012
je prostor še zame?
01. december 2012
Zbudila sem se in skozi okno, ki je bilo nasproti moje postelje, sm zagledala sneg. Nisem potrebovala kapučina ali kakšnega drugega pripomočka, da bi se zbudila. Samo stekla sem k oknu in opazovala, kako snežinke padajo na tla. Stekla sem k mojemu bratcu in ga zbudila. Prišepnila sem mu: "Sneg je. Sankat se greva.". Njegove oči so bile v hipu odprte in čez 15 minut ali celo manj je že stal pred vrati. Oblečen v kombinezon, kapo, rokavice in skibucke me je nestrpno čakal in me še celo klical. V sobi sem na hitro napisala sporočila najinema staršema: "Jaz & Terry se zunaj sankava. Mwa!". Sporočilo sem pustila na mizi in šla z njem ven na sneg. Imela sva ene sanke. On je sedel na njih, jaz pa sem jih vlekla. Včasih se mi je zdelo, da je zdolgočasen, zato sem takrat malo pohitela, da se je počutil, kot, da sem jelenček, on pa božiček. Za trenutek sem se za hip obrnila stran in že sem se v nekoga zaletela. Padla sem zraven sank in medtem, ko sem zrla v belo nebo, sem mislila, da je to luč smrti. Ampak moja domišljija je kmalu minila, ko se je nad mano sklonil fant. Moje starosti. Vsaj mislim tako. "Oprosti! Oprosti! Oprosti!", sem kmalu zaslišala. Parkrat sem pomežiknila in že bolje razločila njegov obraz. "Je že... V redu.", sem rekla in vstala. Počutila sem se kot nekakšen pingvin v vsej tej zimski opravi. On je bil oblečen v dolg plašč, ki me je spominjal na film The Matrix. Njegov obraz pa magično lep. Nasmehnil se je in moje sanje so se vedno bolj uresničevale. Zabijem se v fanta. On me dvigne. Nasmehne se mi. Manjka samo še poljub in to, da bi Terry bil pri kakšnem svojem prijatelju ali pa, da bi spal. "Jaz sem Danny.", sem mi je predstavil in dal roko. Tudi jaz sem mu dala roko in se predstavila, "Jaz sem Kira.". Nasmehnil se mi je in nato spet spregovoril samo, da ne meni, "In kdo si ti, mulček?", je rekel mojemu bratcu in ga na hitro požgačkal po trebuščku. Terry se je zahihital in rekel: "Telly sem.". "Terry, kam pa greš s svojo punco?", a je pohecal vpričo mene. "Nimam punce!", je rekel Terry in se malo namrdnil. "Kdo pa je potem tale lepotica?", ga je vprašal Danny. "Sestla!", je povedal Terry in najprej gledal enega nato drugega. "Kam pa gresta, Terry?", ga je vprašal Danny, čeprav je ves čas gledal mene. "Sankat!!!", je kriknil Terry in se zasmejal. "Gremo skupaj?", je predlagal Danny in Terry je bil seveda takoj za to. Šli smo proti hribu in najprej se je spustil Terry. Kričal je od navdušenja in medtem sem jaz že bila v objemu Dannyja , ki me je že strastno poljubljal. Ko je Terry nehal kričati, me je pogledal, jaz pa sem se nasmehnila. Ta dan se je sankal samo Terry. Vsakič, ko se je spustil, sem se jaz poljubljala z Dannyjem. Proti koncu dneva, ko je naju s Terryjem pospremil do doma pa sem ga vprašala: "Mar ni to nekam hitro?", "Prava ljubezen ne čaka.", je rekel in odšel. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da sem ga videla pred mojo hišo še vsak dan.
Kira:



Terry:



Danny:



Poljub (CLICK!!):


01. december 2012
u113261
u113261
evo mene, pisano iz današnjega najlepšega dneva c:
________________________________________________________________________________

Huh. Samo še en zavoj, in potem bo konec. Stisni stisni stisni. Zapeljala sem skozi cilj in olajšano izdihnila. Zavedela sem se, da sem celo progo držala sapo. K meni je prisopihal trener.
''Odlično, popravila si za dve sekundi,'' me je potrepljal po hrbtu. Prikimala sem in nekajkrat globoko zajela mrzel gorski zrak. Odpela sem si smučke in se ulegla na tla. Pridružili so se mi še ostali člani ekipe in začeli smo se pogovarjati. Bilo nas je sedem, a še vedno sem pogrešala nekoga, ki ga ni bilo. Že celo leto mi je manjkal, in sedaj sem izvedela, da ne bo več smučal v naši ekipi. Ozrla sem se levo in desno in zagledala nasmejane obraze. Stresla sem z zmrznjenimi lasmi in odgnala misli nanj. Zasmejala sem se s prijatelji in kmalu je prišel še trener.
''Alo mulci, kaj je zdaj to? Vstanite in gremo dalje, dajmo, dajmo!'' Godrnjaje smo se pobrali in si otresli sneg z oblačil. Ponovno zapenjanje smuči in javkanje ob bolečinah v nogah. Pognali smo se v dolino in se postavili v vrsto za dvosedežnico. Ob režanju in zafrkavanju med čakanjem sploh nisem opazila, s kom se bom peljala. Šele, ko sva zaprla varovalo sem se ozrla in poleg sebe zagledala tretjega fanta iz ekipe.
''Danes je krasen sneg,'' se je oglasil.
''Mhm,'' sem zamomljala.
Utihnila sva in opazovala vrtinčenje snežink.
''Prej si dobro odpeljala.''
Pogledala sem ga. ''Res? Hvala. Meni se ni zdelo nič posebnega.''
Obraz mu je preletel nasmeh in pretegnil se je. ''Odlične rezultate imaš, morala bi na tekmovanje.''
''Nočem, ker tam ne bo ...'' Utihnila sem preden bi povedala preveč.
''Koga? *****?'' Zasmejal se je in prvič sem si ga dobro ogledala. Bil je popolnoma drugačen kot prejšnje leto. Spreletel me je neprijeten občutek, da sediva preblizu.
''Ne, zakaj bi hotela da je on tam?'' sem se nekoliko zaničljivo zlagala. Nasmeh se mu je povečal.
''Kaj se smehljaš kot nek idiot?'' Zasmejala sva se, saj je dobro vedel da se zafrkavam.
''Nič no.''
''Daj no, kaj je tako smešnega? Sem jaz čudna?'' Začela sem pregledovati vse naokoli sebe, ko sem začutila prijem na zapestju.
''Ne, nisi čudna.'' Zazrl se mi je v oči. ''Ravno nasprotno.''
Zardela sem. ''Kaj naj bi to pomenilo?''
Njegove tople rjave oči so mi pomežiknile. ''To boš pa razmišljala pozneje.'' Še enkrat mi je stisnil roko, potem pa se umaknil na svojo stran. Moja lica so bila rdeča in zardela, konica nosu mrzla, srce pa se je ogrelo. Mogoče pa sem si samo domišljala, da pogrešam tistega, ki je odšel? Da sem imela nekoga, ki me ima zares rad veš čas ob sebi? Buljila sem v padajoče snežinke, misli pa so se vrtele kot nore.





________________________________________________________________________________
01. december 2012
u108011
u108011
aww elaaa :3
01. december 2012
u113261
u113261
jajajajaj fak no happy sm na fulllllllllllllllllllllllllllllll
01. december 2012
u108011
u108011
happy for you too:3
ja sej js sm tut dons :Đ
01. december 2012
usi ful dobr pišetee <3
01. december 2012
u113261
u113261
aweh, thank you:3
01. december 2012
Ur welcome
02. december 2012
u108011
u108011
ela je vesela, lololololol.trolololol.:3
02. december 2012
u91970
u91970
mojaaa:3
_________________________________________________________

Hodila sem po mestu. Sama. Uggice so se zarivale v sneg in vedno znova je 'zaškripalo'. Razmišljala sem o njemu. Moji simpatiji. Kapo sem imela poveznjeno čez lase, a me je vseeno zeblo. Lica sem imela popolnoma premražena. Ustnice in nos prav tako.
Hodila sem mimo trgovin in opazovala obleke v izložbah. Same bunde. Zapihal je mrzel veter. Brado sem še bolj potisnila v šal in roke v žepe toplega plašča.
Zagledala sem nekega moškega, ki je po ulici vodil jelena. Privezanega. To naredijo vsako leto. Poleg njiju je hodil še moški oblečen v Božička. Danes je namreč božični večer. Povsod so visele lučke. Odločila sem se, da stopim k neki vili prerokovalki, ki pride vsako leto za božič k nam, v naše mesto. Pravijo, da so vse njene prerokbe resnične. Torej poskusimo.
Nekaj ljudi je čakalo v vrsti. Počakala sem nekaj minut, čeprav sem zmrzovala, denarja za kakšno vročo čokolado pa nisem imela. Končno sem prišla na vrsto. "Med snežnim metežom nastane poljub. Negativno, negativno," je povedala. Ne vem kaj klanca. Negativno? Poljub in negativno? Nisem se zmenila za to prerokbo. Gotovo se moti. Stopila sem naprej po ulici. Želela sem priti do avtobusne postaje.
Potem pa sem ga zagledala. Bil je z drugo. Objel jo je preko ramen, ona se je obrnila proti njemu in poljubila sta se. Nisem vedela, da ima punco. Nikoli mi ni povedal. Naj bi mi zaupal... Stisnilo me je v srcu in po licu mi je stekla solza. Bolečina je bila tako močna. Nisem je mogla pregnati. Pogledala sem v tla in odkorakala naprej, po stranski ulici mimo mojega 'najboljšega prijatelja'.



___________________________________________
ok?:3
02. december 2012
u108011
u108011
hana, kok carskooo:3
02. december 2012
Mrs.Awesome. - itak, prijavi se:Đ
--------------------------------------
use super.:3

še 2 c:
02. december 2012
u108011
u108011
~SNEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEŽI :3
02. december 2012
^___________^ *_________________*
02. december 2012
ma ja ful se je usulo hahaha :ĐĐ pr nas je že 1 cm skorej.c: kok lepppoooooo tuki čez oken gledam :3
02. december 2012
Jst isto <33333333333333333333333
02. december 2012
iz kje si?:Đ
zdej grem jz to slikattttttttt :3
02. december 2012
naš kuža lovi snežinke x'd
02. december 2012
jst sm is Polja... tm u ukolici lublane ka spada pud lublano
02. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg