Forum
u147559
u147559
hej!
To je moje 1 tekmovanje pisaeljev in upam da vam bo všeč.
prijavnica:
ime:manca
slika:


ugrabljena(zgodbica)
slik pri odlomku ni treba dati(prijavnica)
odlomek zgodbice:
Anja!Anja poslušaj me jutri ob 6:00 pride pote oči zato pojdi spat ura je že 22:00 ubogaj me!
Vredu mami.Pridna če zaspiš takoj ti dam jutri 1 vrečko bonbonov,da jo boš imela za tiste 3 dni potem pa pridem pote vredu.Vredu.Anjo sem poljubila na čelo in odšla v svojo sobo.
Tudi jaz moram it spat ker moram tut jaz it v službo zato sm se ulegla na blazino zaprla oči in razmišljala ali sem se res prav odločila ko sem dovolila lucasu da ima 3 dni.Pijanec je in anjo je učil krasti avtomobile vendar sem ga podprla zakaj sem to storila še kaj ji bo naredil.Če se ji kaj zgodi prevzamem krivdo nase in na sodišču povem da sem dovolila lucasu da jo ima 3 dni pri sebi.Solza mi zeče po licu občutek je bil čuden bila sem srečna vedar hkrati žalostna grozno je bilo vendar je čas da zaspim.
_______________________________________________
ocenjevanje bo začelo potekati ko se prijavi 10 deklet.
Naj vam razložim ocenjevanje šele ko se use prijavite:
-zanimivost
-dolžina
-slike
-napeti trenutki.
to je to in srećno!!!!!!1
26. avgust 2013
u141377
u141377
Prijavnica:

Ime: Pezz
Slika: profilka
Zgodbica: Dekle z rjavimi lasmi
Odlomek:Nemo sva strmela drug drugega. Na njem mi je všeč čisto vse. Tako zelo popoln je. In te njegove besede naravnost obožujem. A bojim se, da če izve, kdo sem, ne bo več istega mnenja. Bojim se, da me ne bo sprejel kot Emmo. Zanj sem kot Emma le dekle, ki sedi neopažena na zadnjem stolu v razredu. Zanj je Emma le še en človek. Stavim, da se z menoj ne obremenjuje. Ne vidi me več. Ne pozna me. Pozabil me je. Ali me je sploh kdaj poznal kot pravo Emmo? Priznam, da ga mogoče, a le mogoče še nisem prebolela. Prav, ljubim ga. To je resnica. In zdaj, ko sem si to priznala mi je toliko lažje pri srcu. Kot bi odvečno težo preprosto odložila s sebe. Še vedno me gleda v moje oči. Ali kaj išče tam? Tako skrivnosten je. Tako kot jaz. Ne pozna me čisto, a dovolj, da ve kaj čuti. Verjamem mu. Popolnoma. Vem, da govori resnico. Zaupam mu. In upam, da se zaveda tega. »Ne bom pozabila.« sem mu zašepetala. »Le glej, da ne boš. Ne želim te izgubiti še enkrat.« je tiho dejal. Še enkrat? Kako to misli? Me je že kdaj izgubil? Pogledala sem ga začudeno. »S tem mislim, ko sem te iskal in se nisi oglasila.« je obrazložil ter me prijel za roke. Ob njegovem dotiku mi je srce spet začelo biti hitreje. Svoje čelo je prislonil na moje in me gledal v oči. »Povej, kaj se zgodi, če te ne izpustim do polnoči?« me je vprašal. Oba sva se nasmejala. Prav rada bi ostala tu z njim,a ne morem. »Nekaj groznega.« sem mu odgovorila. Nasmeh mu je izginil z obraza. »Nočem te izpustiti, a če moraš…« je govoril. »Josh, saj se bova še videla.« sem mu rekla, njemu pa se je narisal nasmešek na obrazu. »Obljubiš?« me je še vprašal. »Obljubim. Vedno sem v bližini.« sem mu dejala, nato pa ga poljubila na njegovo lice. Počasi sem se odmaknila od njega in najini roki sta se ločili.
http://www.igre123.com/forum/tema/dekle-z-rjavimi-lasmi/37807/1
26. avgust 2013
u147559
u147559
vredu še
9
26. avgust 2013
u129738
u129738
Prijavnica:
Ime: NIna
Slika:



Zgodbica:
Spoznala sem, da življenje ni to kar ti vidiš ko si še otrok. Vse se lahko spremeni v 10-tih sekudah. Torej to je moja zgodba o mojem življenju. Seveda pa, da se ne pozabim predstaviti, to sem jaz, Debbie Wood ali skrajšano Deb.
Vse se je spremenilo, še včeraj zjutraj me je mama z nasmeškom na obrazu zbudila in mi rekla sonček, dobro jutro sonček. Oh ja to so bili časi ko smo se še usi smejali, ko me je še očka poljubil preden sem odšla v šolo. Takrat smo bili še usi srečni ampak danes, danes ni več tako in nikoli več ne bo tako, kot je še včeraj bilo. Samo, da odprem oči in si v mislih še enkrat zavrtim včerajšnji dogodek, me zaboli v srcu. Zakaj, zakaj sem zopet morala pozabiti? Vsako soboto imam trening Hip Hopa ampak skoraj vedno pozabim nanj. Vem to je zelo čudno ampak kaj če je pa vsako jutro tako zabavno se doma z mamo smejati. Ampak ne, to je bila takšna sobota ko je tudi očka bil končno eno soboto prost. 10 min. sta me čakala v avtomobilu. In če ne bi pozabila, da si moram pripraviti še ostale stvari, ker danes prespim pri babici se tega mogoče ne bi zgodilo ampak tako pač je. Vedno sem kriva jaz, vsega sem jaz kriva, tudi nesrečo sem povzročila jaz! In zdaj ko ti to pripovedujem se jočem zato, ker sem izgubila starše in ker sem jaz preživela čeprav bi morala onadva. Imela sta vse in še srečna sta bila, čeprav bi tudi onadva nosila bolečino v srcu, ne bi nikoli bila tako močna kot je moja saj točno vem kaj bi morala narediti če bi ta dogodek lahko popravila. Če ne bi takrat pozabila in nebi vozili skozi rdečo luč, če ne bi bilo te besede ČE. Iz mojega premišljevanja me je predramila babica. Ja tudi ona je vsa potrta in tudi ona si želi enako kot jaz, da bi mama in oče lahko še vedno živela.
Babica »Prišel je odvetnik.«
Deb »In zakaj me potrebuje?« Sem zamišljeno vprašala.
Babica » Pridi samo z mano dol in lepo se obnašaj, to je vse.« Mi je odgovorila skoraj v solzah.
Deb »Prav, ampak nevem kako dolgo bom zdržala.«
Zopet sem mogla natančno opisati začetek prejšnjega dne vse dokler nisem prišla k babici. Ne razumem, jaz točno vem kdo je krivec »oni« pa ugotavljajo ali tisti možakar v katerega smo se zaleteli ali pa moj oče. Ampak nič od tega ni resnica, jaz sem kriva in tega si nebom nikoli odpustila! Tu je še en problem, če bi jaz to povedala policistom ali komu koli drugemu mi nebi verjeli zato sem ko sem govorila z policistom in odvetnikom spremenila včerajšnji dogodek. Zdaj sta začela na dolgo in široko kramljati še odvetnik in moja babica zato sem se zopet zamislila. Ampak zdaj sem si predstavljala kako bo zdaj, ali bom vedno živela pri babici, bom lahko še kdaj šla na morje? V glavi se mi je pojavilo na stotine vprašanj na katere odgovore nisem poznala. Tako zelo sem se zamislila, da še slišala nisem ko me je babica že verjetno stotič poklicala.
http://www.igre123.com/forum/tema/you-pick-me-up-when-i-fall-down./60420/
26. avgust 2013
u147559
u147559
vredu vendar zgodba naj bo dolga 6 ali 7 vrstic
še 7(rezervirano mesto za eno punco)
26. avgust 2013
u147559
u147559
ups vrstic je lahko dolgo(čče odštejemo sliko) 10 do 15 vrstic.
26. avgust 2013
u127848
u127848
ime: Sophie
slika: profilka

Kakšen hrup je to? Počasi sem se prihotapila na vrata , jih priprla in pogledala skozi špranjo. Spet se kregata ! Zakaj? čisto zmedena sem v solzah stekla v mojo sobo in se od žalosti skoraj pogreznila v blazino. Nekj sta omenila , da nama bosta ( s stestro ) povedala pri večerji . Le kaj nama hočeta povedati? Zaslišala sem klic mame " Punci večerja , pridita! " Stekla sem po stopnicah navzdol in zakorakala v kuhinjo . Moja sestra , popravek : dvojčica, je bila že v kuhinji za mizo ... Oče se je zelo resno držal , mama pa prav tako . "KAJ JE ? " sem prestrašeno vprašala . Oče je nekaj zamomljal... Mami je začela razlagati : "Punci z vajinim očetom..." Po licu so ji stekle solze .Žlostno sem pogledala mojo sestro dvojčico. Ko je začel govoriti oče : " midva z vajino mamo sva se odločila, da... Mama je nadaljevala "Za nekaj časa si bov vzela odmor . " - " Kakšen odmor ?!!!!!!!! " sem v solzah zakričala . Oče in mama sta v en glas odločn rekla : " LOČILA SE BOVA " oh ne , ne smeta nama teg narediti ! s sestro sva se začudeno pogledali . Sestra ( dvojčica ) je prestrašeno vprašala " Potem naju bosta ločila ? " Oče je nato odgovoril : " Mislila sva , da bo šla Elly z mano , Mandy pa z Lauren vajino mamo. Objokana sem stekla po stopnicah navzgor , medtem pa sem slišala glas , ki je zklical : "Jutri se presliš k očetu! " Zaklenil sem se v sobo ne da bi vedla kaj počne moja sestra zdajle v tem trenutku... Zvrnila sem se n posteljo in od prevelike žalosti sem zaspala zakopana v blazino.
Zbudila me je Mandy z besedo : " Elly moraš oditi , tako kot jaz. Zbujena in malo omotična se še nisem zavedla za kaj v bistvu gre... Stekla sem v kopalnico , potočila malo solz in se oblekla. Stekla sem mmi v objem . Mami mi je na uho zašepetala : " tvoje stvari sem sprakirala v kovček." Poljubila me je na lice , medtem ji je stekla solza po licu. Odločno sem rekla : " OBISKALA TE BOM ! " Mama se je nasmehnila in rekla :" na drugem koncu sveta boš... Pazi nase.... in ubogaj očeta ... Še bolj sem jo stisnila k sebi in spet odločno rekla " OBISKALA TE BOM VSEENO ! " Objela sem še sestro dvojčico mojo najboljšo prijteljico Mandy in ji povedala isto kot mami . Avto je zatrobil in obe s sestro sva se isti čas vsedli vsaka v svoj avto . Avta sta si potrobila in se oddaljevala eden od drugega , vsak je šel v svojo smer . Obrnjena proti zadnji šipi sem gledala sestro , ki je počel isto kot jaz . Roke sva imeli na šipi in avta sta se oddaljevala . Poslala sem ji poljubček z roko in na šipo napisala " RADA TE IMAM! " ( I LOVE YOU <3 )
Prenehala sem gledati nazaj , saj mi je postlo že slabo... Kmalu smo prispeli na letališče. Bila je velika gneča .... 30 min. ( pol ure ) sva z očetom čakala na naš let. Kovčke so odnesli med prljago na letalo . Stopila sva v letalo, se vsedla na sedeže in čakala na vzlet . " Ljubica veš to bi vama morala z mamo povedati prej ... Pred 1 mesecem .... Hišo sva prodala . " pričel sem se jokati ... vzleteli smo . Objokana sem gledala kako se dvigujemo in kako izginja naša dežela . Malo sem zadremala .. Sanjala sem o vseh lepih trenutkih , ki sem jih preživela z družino .... z očijem in mami in Mandy ... Zbudila sem se ravno na turbolenco , zato sem se morala pripeti . Nekaj časa smo še leteli... Končno smo prispeli .. Zaploskali smo pilotu za vspešen let... Zahvalila sem se tudi stevardesi in zakorakala sem v čisto nov svet....

sprejeta?
26. avgust 2013
u127848
u127848
ups šele zdaj sem prebrala da je lahko sam 15 vrstic... ups . Oprostite a sem vseeno lahko sprejeta?
26. avgust 2013
u147559
u147559
ja si sprejeta
še 6
27. avgust 2013
u127848
u127848
pa še naslov te zgodbice zgoraj : Moje novo življenje
27. avgust 2013
u127848
u127848
oprostite res upam da me ne boš izpisala zaradi tega.... prehitro sem si izmislila naslov ... brez da bi pogledala če že obstaja..... res nisem hotela fejkat ... zato ni ta naslov ' moje novo življenje' ... ampak bo zdej naslov tiste zgodbe zgoraj : ' Pogled v daljavo ' kako se ti zdi? me še vedno sprejmeš??? res se opravičujem ... in tisti zgodbi mislim odlomku ... je naslov : Pogled v daljavo... me vseenob sprejmeš?
27. avgust 2013
u147559
u147559
ja te sprejmem
28. avgust 2013
u141377
u141377
Ko tvoja duša najde dušo, ki jo je iskala, ko nekdo pride v tvoje srce skozi odprta vrata, ko tvoja roka najde roko, ki je narejena za njo... Je ne izpusti. Razen, če si prijel roko, ki je ponaredek. Bilo je očitno. Resnico sem imela pred nosom. A bila sem slepa. Ko pogledam nazaj… Rekla bi le lahko, da je vse tako kakor je moralo biti. In da sem pristala vedno tam, kjer sem morala biti. Ob pravem času. Ničesar ne bi spremenila, pa čeprav moje življenje ni pravljica za lahko noč. Prav ta nočna mora me je izoblikovala ter mi spremenila zgodbo. Je del mene in sedaj je še zdaleč ni konec. Več na: http://www.igre123.com/forum/tema/dekle-z-rjavimi-lasmi/37807/
20. oktober 2013
u141377
u141377
Ko tvoja duša najde dušo, ki jo je iskala, ko nekdo pride v tvoje srce skozi odprta vrata, ko tvoja roka najde roko, ki je narejena za njo... Je ne izpusti. Razen, če si prijel roko, ki je ponaredek. Bilo je očitno. Resnico sem imela pred nosom. A bila sem slepa. Ko pogledam nazaj… Rekla bi le lahko, da je vse tako kakor je moralo biti. In da sem pristala vedno tam, kjer sem morala biti. Ob pravem času. Ničesar ne bi spremenila, pa čeprav moje življenje ni pravljica za lahko noč. Prav ta nočna mora me je izoblikovala ter mi spremenila zgodbo. Je del mene in sedaj je še zdaleč ni konec. Več na: http://www.igre123.com/forum/tema/dekle-z-rjavimi-lasmi/37807/
20. oktober 2013
u141377
u141377
Ko tvoja duša najde dušo, ki jo je iskala, ko nekdo pride v tvoje srce skozi odprta vrata, ko tvoja roka najde roko, ki je narejena za njo... Je ne izpusti. Razen, če si prijel roko, ki je ponaredek. Bilo je očitno. Resnico sem imela pred nosom. A bila sem slepa. Ko pogledam nazaj… Rekla bi le lahko, da je vse tako kakor je moralo biti. In da sem pristala vedno tam, kjer sem morala biti. Ob pravem času. Ničesar ne bi spremenila, pa čeprav moje življenje ni pravljica za lahko noč. Prav ta nočna mora me je izoblikovala ter mi spremenila zgodbo. Je del mene in sedaj je še zdaleč ni konec. Več na: http://www.igre123.com/forum/tema/dekle-z-rjavimi-lasmi/37807/
20. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg