Forum
ok, jst sm se odločla kakšno zgodbo bom napisala...

ne bom vam še povedala kakšna, to je še skrivnost...

če vs pa zanima pa jo preberte...

A jo boste bral, če jo napišem?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

07. oktober 2010
bom začela, sam rabm usaj 2 komentarja
07. oktober 2010
07. oktober 2010
komenterite!!!
07. oktober 2010
u20807
u20807
ja
07. oktober 2010
oki zaćni
07. oktober 2010
ok
07. oktober 2010
u29018
u29018
začni že enkrat
07. oktober 2010
ime mi je Elizabeth, vendar me niso nikoli klicali tako. ob rojstvu me je oče ošinil s pogledom in očitno sem se mu v obraz zdela dostojanstvena in žalostna kit kakšna staromodna kraljica ali mrlič, toda razvila sem se v osebo pustnega videza, prav nič posebnega ni bilo na meni. tudi moje dosedanje življenje je bilo pustno. že od začetka torej prej Daisy kot Elizabeth.
07. oktober 2010
u29018
u29018
next
07. oktober 2010
toda tistega poletja, ko sem odšla v Anglijo na obisk k svojim bratrancem in sestrični, se je vse spremenilo. deloma zaradi vojne, ki naj bi spremenila življenja pred vojno. večinoma se je spremenilo zaradi Edmona. sledi torej to kar se je zgodilo...
07. oktober 2010
u20807
u20807
PREBER MOJO ZGODBO: PREŽIVETJE U GROZNEM MESTU
07. oktober 2010
izstopila sem iz letala, pozneje vam bom povedala, zakaj je tako, in na londonskem letališču iskala žensko srednjih let, ki sem jo videla na slikah in je moja teta Penn. fotografije niso bile sodobne, toda videti je bila kot oseba, ki bi nosila debelo ogrlico in čevlje brez pet in morda nekakšno ozko obleko črne ali sive barve. vendar sem samo ugibala, saj se je na slikah redkokdaj videl njen obraz. kakorkoli že, gledala sem in gledala in vsi so odhajali in na mojem telefonu ni bilo nobenega signala in mislila sem si, oh, krasno, zapuščena bom na letališču, torej je to že druga država, v kateri me nočejo, ko sem opazila, da so vsi odšli razen enega fanta, ki je pristopil k meni in mi rekel: ti si gotovo Daisy. in ko se mi je na obrazu pokazalo olajšanje, se je njemu tudi in rekel mi je: jaz sem Edmond. rekla sem: živjo Edmont, lepo, da sem te spoznala. in sem ga pozorno gledala, da bi si poskusila ustvariti postavo, kakšno bi bilo lahko moje življenje z bratranci.
07. oktober 2010
next?
07. oktober 2010
a nextam?????
07. oktober 2010
ja nextekj.. poglej se mojo zgodbo: preobrazba življenja
07. oktober 2010
neXti!
07. oktober 2010
ok, bom
09. oktober 2010
next!
09. oktober 2010
zdaj pa naj vam povem, kakšen je bil videti. preden pozabim, saj si povprečnega štirinajstletnika ne bi ravno zamišljal s CIGARETO in z lasmi, ki so videti, kakor da bi si jih sam skrajšal s sekirco sredi noči, sicer pa je bil natanko tak kot kakšen mešanček, saj veste, kot eden izmed tistih, ki jih vidite v pasjem zavetišču in so polni upanja in ljubki in ti nekako dostojanstveno pomolijo smrček naravnost v roko, ko te srečajo, in v tistem trenutku veš, da ga boš odpeljal domov. no takšen je bil on.

samo da je on odpeljal domov mene. rekel je: nesel bom tvojo potovalko. in če prav je bil precej manjši od mene in je imel roke približno tako široke kot pes taco, je pograbil mojo potovalko, jaz pa sem mu jo iztrgala in vprašala: kje je tvoja mami, ali je v avtomobilu?
09. oktober 2010
nasmehnil se je in potegnil dim iz cigarete, in čeprav vem, da kajenje ubija in tako naprej, se mi je to zdelo še kar kul, morda pa vsi otroci v Angliji kadijo cigarete? ničesar nisem rekla, če je morda splošno znano dejstvo, da je starostna meja za kajenje v Angliji okrog 12 let in bi bila, če bi naredila sceno, zaradi tega videti kot trapa, ko pa sem bila tu komaj 5 minut. skratka, rekel mi je: mami ni mogla priti na letališče, ker dela, in nihče si je ne drzne motiti med delom, vsi drugi pa so imeli očitno svoje opravke, zato sem se sam pripeljal sem.

začudeno sem ga pogledala. sam si se pripeljal sem? SAM SI SE PRIPELJAL SEM? aha, jaz sem pa oseba tajnica panamske vojvodinje. in potem je rahlo skomignil z rameni in bežno nagnil glavo kot kakšen kuža iz pasjega zavetišča, ter pokazal na razpadajoč črn džip in odprl vrata tako, da se je z roko stegnil skozi odprto okno, dvignil kljuko in jih silovito potegnil
09. oktober 2010
mojo potovalko je vrgel na zadnji sedež, no, po pravici povedano jo je bolj potisnil tja, saj je bila precej težka, in nato rekel: spravi se not, sestrična Daisy., in ker se nisem mogla spomniti, kaj drugega bi lahko storila, sem se usedla.

še vedno sem poskušala dojeti vse skupaj, ko sem opazila, da je, namesto da bi sledil znakom za izhod, z avtomobilom zapeljal na neko travo in se nato čez njo odpeljal do znaka za prepovedan prehod in on je seveda peljal naprej in nato zavil levo ter zapeljal čez jarek in že sva bila na avtocesti.
09. oktober 2010
next?
09. oktober 2010
09. oktober 2010
zdej mam kosiu, kom pol po kosilu nextala...ok?
09. oktober 2010
u29055
u29055
Next
09. oktober 2010
ok
09. oktober 2010
rekel mi je: si moreš misliti, da ti zaračunajo 13 funtov in pol samo za to, da lahko tam parkiraš 1h? no, če sem čisto poštena, ni govora, da bi verjela karkoli od tega, da sem se namreč pa napačni strani ceste peljala s tem koščenim mulcem, ki je vlekel cigareto, pa mi povejte, kdo si ne bi mislil, kakšna čudna dežela je Anglija. in potem me je spet pogledal na tisti nenavadni pasji način in mi rekel: saj se boš navadila. kar je res čudno, saj nisem ničesar rekla na glas.
09. oktober 2010
zaspala sem v džipu, ker je bila pot do njihove hiše dolga, in med gledanjem, kako avtocesta beži mimo mene, si vedno želim zapreti oči. in ko sem jih spet odprla, je vame skozi okno strmel sprejemni odbor, ki so ga sestavljali 4 otroci, koza in dva psa, za katera sem pozneje izvedela, da jima je ime Jet in Gin, v odzadju pa sem videla nekaj mačk, kako se podijo za skupino rac, ki so se iz tega ali onega razloga zadrževale na travi.

in za trenutek sem bila tako vesela, da sem stara 15 let iz New Yorka, kajti čeprav v resnici še nisem videla vsega, sem pravzaprav videla več kot dovolj, in v vsej svoji druščini imam enega najboljših izrazov, ki sporoča: o, ja, točno to počnem po navadi.
09. oktober 2010
prav takrat sem si nadela takšen izraz, toda če smo čisto pošteni, se je to zgodilo precej nepričakovano, saj nisem hotela, da bi si mislili, da newyorški otroci niso vsaj tako kul kot angleški otroci, ki živijo v ogromnih starinskih hišah in imajo koze in pse ter vse drugo. tete Penn še vedno ni bilo, toda Edmond me je predstavil drugima bratrancema in sestrični, ki jim je ime Isaac in Osbert in Piper, česar ne bom niti poskušala komentirati.
09. oktober 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg