Forum
Nekega dne se jaz odpravim z našo Lajko na sprehod. šla sva mino igrišča, proti britofu. Pri britofu je rasla lepa breza, zanjo sem privezal Lajko in šel pogledati. Blizu kapele je bil izkopan grob, tretji v vrsti od poti in v peti vrsti od kapele. Drugi dan je bila vilja. Pripravljali smo se strašit ljudi, ki bodo šli k polnočnici. Bilo nas je pet nagmašnih, zbrali smo se pri Tomšičevem grobu. Hitel sem razporejati uloge, vsak je dobil svojo. Moja je bila skočiti v grob se vleči, vžgati žepno lučko, ko zaslišim glasove, pričnem se daviti. Prišel je mimo mežnar, prijel me za uho in rekel; Se spet pripravljate, gorje tistemu ki ga bom ulovil da straši ljudi. Ti Mohor vari se , si mi najbolj sumljiv. Ta drugi so bili pri priči pripravljeni za bežat. Mežnar je šel v zakristijo, mi na naše mesto. Iščem izkopan grob peta vrsta grob je založen. Boris se oglasi, ja popoldne je zvonilo so zakopali Doro, imela je dva otroka in na hitro jo je pobralo. Jože pa v tretji vrsti je izkopan. Šli smo pogledat, meni ni bil všeč bil je globok, imel je poglobitev, kadar sta bila dva stara in se pričakovalo, da bo smrt nastopila pred iztekom deset let. Ni bilo treba plačevati dva groba. Fantje so začuli da ljudje prihajajo, so začeli mene naganjat daj skoči, saj te bomo izvlekli. Sem skočil, sa vsedel hotel sem se vleči. Začulo se zamolklo razbijanje, prekinilo pa spet. Strahopetni Boris zakriči eden v grobu nabija bežimo. Prasci so res zbežali jaz pa nikakor nisem mogel se skobacat ven. Ni bilo druge se vsesti in poslušati, čulo se vedno manj, tako sem zaspal. Prebudil sem se ker me je klical grobar. Frane kaj delaš v grobu. Hotel sem lulat in sem notri padel. Oglasi se mežnar; kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade. Kričal sem ni res, oba sta se smejala za počit. Sta se spomnila da me treba izvleči ven in sta me z težavo saj sem bil težak.
Od takrat so leta tekla, zaposlen sem bil na Komunali. Grobarji so prihajali in odšli, so spadali tudi oni pod Komunalo tako sem vsakega poznal. Na dvorišču Komunale sva se srečala in grobar reče. Boš popoldne prišel kaj na britof. Rekel sem bom in sem tudi šel. Pridem na britof in ga vidim grobarja blizu kapele. Malo me stisnilo pri srcu, spomini so privreli na dan, to počasi premagam in počasi proti njemu. Pridem do njega glej vraga tretji grob, peti v vrsti. Grogar me vpraša mi boš malo pomagal. Ja seveda ti bom pomagal in še nekaj povedal. On je kopal jaz sem metal ven. Povedal sem mu kaj se je zgodilo. Ja je rekel sem že dva na tem britofu našel, ki so bili obrnjeni na trebuh. Tukaj imate velike krste, pri nas pride tišljar (mizar) vzame mero in napravi krsto. Po dveh urah mi reče, daj lopato bom jaz počistil, sem na krsti. Ko je počistil je rekel daj mi roko, pomagal sem mu da je prišel ven. Bova malo počinla, vzel je malico in pričel jesti, Vpraša me, želiš malo kruha, jaz hitro ne, saj je tudi z roko si pomagal v grobu. Pojedel je in zvlekel še cigaret, ter prižgal. Povlekel fanj dim, se nasmejal in dejal;greš ti noter ali boš kosti prijemal. Kakšne kosti vprašam. Grob moram počistiti do dna , krsto bom razbil, ti veš se zafrkavaš, no ja malo mu odgovorim. Spustil se je na krsto, daj mi kramp. Dam mu kramp, on začne odpirati krsto, pa preklinjati ker je bil les še trd. Vpraša, povej koliko let je od tedaj. Pričnem računati, 22 ali 23 let. Pokrov popusti in mi ga pomoli, dvignem ga in položim na tla. On pa Frane poglej na trebuh je obrnjena. Ona je umirala ti si pa spal se pohecal. Čudni občutki so me spreleteli. Ni mi bilo ravno prav da se je tako izteklo. Borisu bi povedal, da je imel prav, je dve leti prej umrl. Z mežnarjem sem imel še eno srečanje. To bo za drugič
21. maj 2013
ojoj kok vdeliko
21. maj 2013
NEXT
21. maj 2013
Drugo srečanje.

Moja hiša je bila v luknji, sto korakov od hiše je bil vodovod. Od nas do Vahtarjevih dober kilometer, prehodil sem ga skoraj vsak dan. Pri vahtarjevih so bili na stanovanju Ludve in njegova družina, štiri punce in fant. Zbirali smo se fanti in punce. Brbljali, ali se igrali kakšno igro, Če smo igrali človek ne jezi smo se v glavnem pokregali in igra ni bila nikdar končana. Meri naj starejša me je na veliko dražila, nisem ji zameril sem bil zatreskan vanjo, da bi jo pojedel če bi mogel samo daa bi bila samo moja. Ona pa je bila zaljubljena v fanta ki je zbežal čez mejo in končal v Avstraliji. Zdaj se je samo čakalo da pošlje papirje in da Meri gre k njemu. Neki dan je prišlo pri šterni do tega da se gre v tekmovanje. Kdor popije največ vode, dobi francoski poljub. Privlačna zadeva za vse, za tiste ki se udeležili tekmovanja in še za ostale prisotne. Krigel , ki se ponavadi iz njega pilo pivo je bil kot naročen. Držal je dva deci, dalo se odahniti. Prvo je spil Gušto, Boris,Jože, Tonko, jaz, anzina, nace in še eden. Tako je kozarec romal v krogu. En krog pa drugi krog, sledil tretji in tako do petega. Prvi je anzina odnehal, po še enem kozarcu je Tonko odpovedal. Na vrsti je bil Jože, popil pol kozarca in komaj zinil ne morem več. Meri se smejala in priganjala, dajmo reve še jaz bi več. In je kozarec šel petnajsti krog, Boris ni mogel poskušal še malo, pa še malo. Ni mu uspelo. Tekmovanje šlo naprej. Sič se praznil in Meri je hitela kolat (vleči) vodo iz šterne. Guštič popije 52 kozarec jaz tudi. Guštič začne piti 53 kozarec počasi počasi in popije. Jaz na vrsti, Počasi sem pil , se zastavil, pa naprej in sem spil.Gušto predlaga manjši kozarec, Meri pristane. Šla je izkat in prinesla kozarec osminka. Gušto počasi popije, začnem piti jaz, do polovice je šlo, potem notri ni hotelo več. V ustih voda ni hotela steči. Telo se upiralo in ga nisem mogel prisiliti, tako sem izgubil najdragocenejši poljub. Ko sem se prignil je začela teči voda kot iz pipe, verjetno več od dveh litrov. Vsi so me hiteli tolažiti, ma me niso mogli. Drugi so igrali domino, meni ni se dalo. Sedel sem in gledal Meri ki je tako dirigirala da ni bilo preveč intrige, ura se bližala polnoči. Vstal sem rekel grem i voščil vsem lahko noč. Zunaj je bilo temno ko v rogu. Pripravljala se nevihta. Prižgal sem si cigaret in mahnil proti domu. Prišel na Gorenjc, cigaret na kraju.
Od župnijskega urada (faroža) so vodile stopnice (štenge) na vrh hriba, to je do pred cerkev. Okrog cerkve je bilo pokopališče (britof) obdano z zidom. Na vrhu stopnic so bila v zidu vrata, tu so se stopnice končale. Za to mesto sem se odločil da bom prižgal naslednjo cigareto. Vsakič sem štel stopnice, čeprav sem vedel da jih je 104. Pred nekaj dnevi je komunala, pripeljala drobec, debeline od 5 do 10 mm. Župnik je poprosil in prišli so ljudje, ter drobec razgrnili. Nekje je bil precej na debelo in se nerodno hodilo po njemu. Pa me je imelo , če me bo kdo hotel mene ujeti, kako bom bežal. Na levi strani je bilo dobrih pol metra široko trave, vse od zida do zvonika, lepo pokošene in se dalo lepo hoditi po njej. Mežnar se je jezil če je katerega videl , da jo tepta. Bil sem na sredini stopnic, se je zabliskalo in na to zagrmelo. Nekje na drugi strani je blizu udarilo. Pohitel sem, v eni roki cigaret v drugi roki mašinca (vžigalnik) na bencin. Če je šlo vse prav je od deset pokušajev trikrat vžgala. Bolj ko sem se bližal vratom bolj me je bilo strah. Kaj če si bodo duše izbrale to noč. Moja mama je vedno rekla, bodite pridni krvavo stegno bo prišlo in vas pobralo, mene ne boste več videli, Ne vem kam krvavo stegno odpelje otroke. Pri nas se so večkrat zbrale sosede. Obiranje fižola, lupljenje frmente (koruze), cufanje volne. Ženske kot ženske zbijale vice in ena drugo strašile, to so bile take pripovedi, da so našemu očetu šli lasje kar pokonci, da je bil kot strašilo. Se še na njegov račun smejale. Eno pripoved so skoraj vedno povedale. Bilo je v neki vasi , na kraju vasi križišče, da ne bi strašilo so postavili križ. Ko pa je zdrava Marija odzvonila se nihče iz vasi ni upal iti bliže na 50 metrov. So v eni hiši lupli koruzo, se pogovarjali in eden se našel. Ponujal je pet kron tistemu, ki na križišče nese krvaljo in jo zapiči. Pa se starejša gospa javi, bila je v beli bluzi, povrh rjavo majico in črno široko krilo do iz pod kolen, jaz grem. Vse ženske so jo prosile, ne hodi, če straši, ti ne bo prizanešeno. Ona pa, jaz se nič ne bojim, moja punja (stišnjena pest) lahko dva dedca podere z enim mahom. Dedci so se zakrohotali. Ona jih ošinila z ostrim pogledom , vzela krvaljo jo pogledala in rekla. Dobro špico ima, lahko bo šla v zemljo. Odide, vsi drugi počnejo ugibati koliko časa bo porabila, da se vrne. V glavnem se strinjali da bi bila ura dovolj. Ura mine in ženske ni na spregled, vsi postali nestrpni, ker morali drugi dan na delo so morali iti spat. Tako se druščina razšla, ostala sta le gospodar in gospodinja. Čutila sta odgovornost in gospodar je rekel ženi. Grem na policijo povedat kaj se je zgodilo. Policist je rekel gospodarju, pojdi z mano. Policist je šel do doktorja ,povedal kar je čul. Doktor je bil takoj pripravljen. Grem z svojim avtom za vami. Prišli na križišče, videli na tleh ležečo žensko. Prvo je policaj vse pregledal, videl je tudi krvaljo, pa vprašal gospodarja, kaj je težko hodila. Gospodar ne, ni krvalja njema, ona bi morala zapičit krvaljo v tla. Ko je to slišal doktor je pristopil dvignil krilo in rekel. Žensko je kap.
V temi ni videla, da si je krilo pritrdila za zemljo. Ko je hotela vstran jo je nekaj vleklo nazaj. Od straha je srce popustilo
Čeprav sem vedel za to štorijo, sem vseeno dvomil.
Pridem na vrh, vse tiho. Na enkrat se mi je zazdelo, da sem čul, da se drobec premaknil. Frane imaš privide, prisluhe. Cigaret v usta, mašinco pred cigaret, kresnem nič. Kresnem drugič, pa še tretjič, ogenj se pokaže in ugasne. Pa nastane grozem šum, nekdo teče po dropcu, postal sem trd ko kamen. Šum se pa odaljeval od mene in hajd Frane, kolikor je mogel 16 stopnic nazaj, pa na pot in proti mežnariji. Pridem na cesto pogledam dol in gor, daleč je zabliskalo, v sekundi sem videl da nekdo prihaja, po moji desni. Na hitro sem bil čez cesto. Malo je manjkalo da se nisem obrnil in šel nazaj proti farovžu. Počasi sem stopical, ko sva bila vštric sem pozdravil. Dobro jutro. Dobro jutro Mohor, kaj pa tebe nosi ob tej uri tukaj. Povem , tukaj skoraj vsak dan pasam (prehodim) ko grem Vahtarjevim. A punce punce. Pa te ni strah sam tako ponoči klatit. Te ni strah. Te je bilo kdaj strah. Nisem vedel, kaj bi pa vprašam, zakaj ste pa vi to uro tu. Pove, spravljali smo otavo in sem pozabil v zvoniku naviti uro, nisem mogel zaspat in sem se odločil da grem jo naviti. Zakaj pa niste na vaši poti. Veš sturna stopim na drobec, z drugo nogo na travo. Imel sem nek čuden občutek in mi je tišina odgovarjala. Na enkrat med vrati nekaj kresne in še enkrat, pa se pokaže malo ogenj. Yidim na hitro en obraz kot da nekdo tam stoji in sem jo kar po drobcu pobrisal, okrog cerkve in zdaj sem tu. Gospod Mežnar tisto sem jaz kresnil, ker ste vi bežali sem tudi jaz, zdaj sem tu. Ti si bil to, mi boš plačal, še nikdar nisem takega straha užil.
23. maj 2013
next
23. maj 2013
u123783
u123783
NEXT
EJ NEKI PREDLAGAM
PIŠ MAU KRAJŠENEXTE PLIS ČE PA NE VSEEN BEREM DOBRAZGODBA TAK DOLG NEXT NAPIŠEŠ DA GA V PETIH MINUTAH PREBEREM OSTALE NEXTE PREBEREM V MINUTI BRAVO
23. maj 2013
next+nova bralka
24. maj 2013
Mihec ni mogel več zdržati in se odločil vprašati očeta;
Očka prosim povej mi razliko med teboj in našo mamico. Očka pa odgovori;
Mihec to vprašaj mamico, saj jo stalno nekaj vprašuješ. Mihec je postal razočaran, ni mu ravno bilo prav, siguren je bil, da bo na hitro odgovor dobil. Ni bilo kaj in k mami.
Manica mi lahko poveš razliko med teboj in očetom. Ja Mihec kakšno vprašanje je to. Daj to vprašaj očeta. Mihec hitro, saj sem in je rekel naj tebe vprašam. Atako bo že zvedel svoje , mu bom že pokazala. Čuj Mihec lepo v šoli vprašaj učiteljico.
Drugi dan Mihec drži roko visoko v zrak. Učiteljici je bilo takoj jasno da bo nekaj poebnega, se delala da na vidi roke. Roka pa ni šla dol in učiteljica se ga usmili;
Mihec kaj bo lepega. Mihec vstane, pogleda po razredu in veselo; Tovarišica učiteljica rad bi vedel razliko med očetom in mamo. Učiteljici je bežalo na smeh, se zdržala in rekla; Mihec to moraš očeta vprašat. Mihec hitro, saj sem pa me poslal mami, mama pa k vam. A tako, zdaj naj jaz rešavam starševske zadeve, naj bo. Mihec veš ti katero številko čevljev nosi tvoj oče. Vem vem, 43. Učiteljica priden, zdaj povej še za tvojo mamico. Ja mamica ima številko 37. Mihec zapomni si, razlika je med nogami saj razumeš. Ja ja 43 in 37 ja je razlika med nogami.
24. maj 2013
next!!!
24. maj 2013
next
24. maj 2013
next
01. junij 2013
Troje posrečenih

Vlada razpiše natečal za obnovo Rimskih toplic.
Tretji Dan pride Bosanec, malo pogleda in nadzornemu reče; za Miljon €
Naslednji dan pride Janez. Vse si dobro ogleda, nadzornemu reče; 2 Miljona €.
Peti dan pride Hecegovec, površno pogleda, se nasloni na nadzornega reče ; pet Miljonov €.
Nadzorni poskoči. Bil Bosanec tu, on bi za Miljon €.
Hercegovec reče nadzornemu; glej me, poslušaj. Dva Miljona tebi, dva meni in en Bosancu je v redu.
Nadzorni pristane, take prilike so samo v Sloveniji.
24. junij 2013
Spomin na predvojaško.

Na predvojaško imam več spominov in večinoma je povezava z Jožetom Barba-plešec. Od kje izvira ta vzdevek ne vem,Poznal sem očeta ki je bil minerc in so že njega klicali Plešec. Plešec je bil 37 letnik tako kot jaz. Prednojaško je vodil Ado PERINŠKOV-pilot. En dan nas je opozoril,da bo naslednji četrtek kontrola. Ku sva šla skupaj domu pravi Jože:«Frane veš,jest se pa prav bojim. Jest nč ne znam. Če me vpraša kaku je puška zložena?« Jože se ne buj. Puška je železna,malu drva in usnja. Tu ni taka reč. Jo-že muči in greva uvsak na svuj dum. Četrtek res je prišu Major . Drugovi vojnici zdravo. Zravo vsi skupaj. E vojnici,da vidimo što znate. Pa je bil izbran glih Jože. Zdaj je bilo treba se predstavit. Jože na vsa glas:«Ja major Barba Jože,druže oficir jest ne znam srbsko. Dobro Jože povej po domače,koliko delov ima puška. Jože veselo:«Puška ima železo,malo lesa in jermen.« Major še pripomne:«Jeli to sve.« Jože seveda ,rabi pa še kok patrun. Jože šta je patron. Patrun je kugla,malu pulfra v žoku in kapsln. Majur se obrne k Adotu. Nastavniče Ado šta je to Jože kazal. Jože pa hitru zarobanti. Druže major :«Jest nesem nič kazov,sem samu povedov po domače. Major,da bi Jožeta umiril,ga vpra-ša:«Jože koji si godište?« Jože lepo pove,ate je reku,da je bil zdraven leta 1936 in moma pa trdi da sm se rodu leta 1937. Ado (ADOLF) ti zapiši kukr ti paše. Učna ura se je približala kraju. Sama sreča,kdo ve koliko bi še čuli poučnega. Od Majurja ne bi,ker ni znal po slovensko ni ti reči dober dan.

Prejeli smo pozive in je bilo obvezno se javiti, stalno hoditi po ukazu. Vsak četrtek smo se zbrali v Provizorju ,dobili eno pravo puško in vsi drugi pa leseno. Plešec je takoj komentirov:«Ja, de se zjučeš,niti patruna ne mureš pučet.«
09. julij 2013
bravo dobra si vpisanju moram it se jutri slišiva
14. julij 2013
next
27. julij 2013
next
29. julij 2013
VIC se srečata Nemec in Srb na vlaku, v kupeju. Nemcu je bilo dolg čas in predlaga: jaz bi pel in ti bi me držal na hrptu, Potem se bi zamenjala. Srb z veseljem pristane, Nemec zleze na hrbet in prične pet. Od poje, zleze dol, Srb pa gor. Srb poje ko slavček, Nemec komaj še drži in vpraša: bo kmalu konec. Srb odgovori: mislim da bo vlak prepeljal Madžarsko, Češko, Avstrijo in del Menčije, ti samo drži, saj si predlagal. Nemec pa saj poješ eno in isto. Srb užaljen odgovori: naše pesmi so takšne od nekdaj.
Sem hotel ti poslati komentar, pa mi ni pustilo poslati. Na tvojem profilu piše vse samo balkansko ne. Morda si že čula ta vic. Oprosti za motnje, če se boš nasmejala, se pa lahko zahvališ, bom vesel. Pozdrav Frane
11. avgust 2013
Kako naj ti pa zdaj jaz pomagam. Gremo tako, to verjetno veš, da pesmi ki se normalno pojejo ali zaigrajo so dolge okoli 3 minute. Tako imajo tudi Nemci. V Srbiji imajo normalne in pesmi za kolo plesat. Godci pričnejo igrati, ljudje se primejo eden za drugega in plešejo kolo, dokler se cela vas razvrsti je 3 minute premalo saj kolo se pleše cele ure, ali drugače povedano, cela vas pleše kolo, se gre kdo bo prej omagal.Mislim da je najdaljše Žikino kolo. Gledal sem ga več od 3 ure, moral sem oditi in ne vem po kolikem času je končalo. Ker je srb pel kolo in vlak je šel Od Beograda čez Madžarsko v Nemčijo je Nemec prej omagal, kot pa Srb nehal peti.
11. avgust 2013
u147870
u147870
next
11. avgust 2013
Pripovedka iz ruske vadnice po spominu

В деревне жили бабушка и дедушка. В марте, дед посадил репу. Репа расти расти расти большой. Дедушка решает, что это достаточно большое простое число репо пытается земли. Тяговая потянув артишоки не найдены. Дедушка называет ее бабушка (babyška). Дедушка премьер репо, премьер-деда бабушка вытащил репа не извлекаются. Бабушка называется внуков. Дедушка премьер репо деда бабушка бабушка вытащил vnuček не извлекается. Vnuček называть собаку (щенка). Дедушка репо бабушка бабушка дедушка vnuček собака РЕПО буксировке внуки не извлекаются. Собака набор mačko.Dedek репо деда бабушка бабушка vnuček собаки кошки собаки вытащил внуки не извлекаются.кот по кличке Мышь. Дедушка премьер репо деда бабушка бабушка vnuček внуков собаки кошки собаки кошка мышь вытащил большую репу экстракт, все счастливо поселиться
15. avgust 2013
eeeeeeejjj
15. avgust 2013
Se zgodi
Ribenčana je zaneslo, da je slučajno prišel v Ljubljano. Že ko je tu, se odloči, da bo to Ljubljano malo bolj pogledal, že ko je tu. Železniško postajo je si ogledal od zunaj in znotraj. Najbolj vseč mu je bilo kjer so točili. Šel je naprej in pri Lubljanici se zagledal in si rekel: Joj koliko kamenja, pa še čez vodo. Ja moram pogledati, kaj vse kamenje drži. Bil je pa neroden, se mu zdrsnilo in štrbunk v Ljubljanico. Začne kričati: Pomahajte-pomahajte. Ljubljančani so to opazovali in veselo z rokami mahali. Voda je Ribenčana potunkala, je prišel ven in zakričal: Pomahajte. Voda ga spet potunkala, vsi so čakali in mahtali, a Ribenčana ni bilo na površje. Se najde, dobro pri sebi dedec in komentira: Ja včasih niso hodili z šolo na morje se učit plavat. Neka teta je pa komentirala: Kako je včasih človek neumen, niti enkrat ni zaklical NA POMOČ, prav mu bodi, kdor išče ta najde.
15. avgust 2013
Ribenčan se odpravi od doma, da napase svojo ubogo kozo, žena je umrla, otrok nista imela. Skromna bajta in koza to je bilo vse. Da se ne bi jezili na njega, je vodil kozo po poti in pri strani si je koza vsake toliko nekaj vzela, če je bil grm je tudi z njega vzela. Čez polje je vozila tudi železnica in sta se križala z potjo. Ribenčan pride do železnice, rampa je bila zaprta. Ker se mu ena vezalka preveč razrahljala, se odloči da na novo vezalko zaveže. Ker je rabil obe roki je kozo privezal za rampo. Vlak je zdrvel mimo, koza je že bila vajena je samo malo poskočila. Bilo bi vse v najlepšem redu, da se ni takrat rampa odprla, kozo je dvignila v zrak. Ribenčan pa na kolena in: Ljubi moj Bog, pusti mi to mojo kozo, samo njo imam, kdo mi bo mleko dajal. Na postaji je bilo srečanje vlakov, zato se je rampa ponovno zaprla. Ribenčan vsa vesel: Hvala ti ljubi bog, da si mi vrnil mojo kozo. Hvalil te bom do konca svojega življenja, sumljal sem , če si dober. Zdaj pa vem, da izpolneš vse želje, samo klečati moraš dovolj časa.
15. avgust 2013
uboga revica še lunca ti škodi zadnje čase. bi postavila koc. med vojno ni smelo biti videti luči. vsa okna so se morala zakriti. poleti je štimalo, niso koci rabli za pokrit. pozimi je bil problem, hodili smo v temi spat. vsakič je se petrolejka vgasnila in odprla vrata, zaprt vrata in nazaj užgat. tudi z lulanjam je bil problem, vse v temi. ko se našel plav papir, je se stanje izboljšalo. z rajsnedli smo ga pripeli na notranja okna, bil je problem rajsnedle dobiti, vsi zidi so bili pregledani in pobrano dol. po celem mestu sem šel od drevesa do drevesa in sem narebkal da je bilo kar dovolj. spi se mi , roka malo boli, piše samo en prst. oprosti ni velikih črk. lep pozdrav mihaela
20. avgust 2013
Se dobijo v slaščičarni tri prijateljice. Prva reče: Moj mož me verjetno vara, v žepu sem našla tranjvajsko karto.
Druga reče: Jaz sem včeraj mojemu Matiji preluknjala pet kondonov. Tretja vstane in reče: se mi zelo mudi. Moram nujno telefonirati. Vzame telefon v roke in kliče. Nekdo reče halo, tretja pa: Čuj Janez tvoja žena ti je preluknjala pet kondonov. Rekel si da če deneš dva, da je 100 % sigurno.
24. avgust 2013
kak se ti da tolk pisat
24. avgust 2013
elvis to je lahko, včeraj sem moral na kolenih omatati zid z malto podaljšano, nisem zidar, hobi program. Sem se slačil tuto se je zadrga poškodovala. Ker siromahi imamo samo eno dok se popolnoma ne uniči, zid še ni do kraja ometan, sem češ nečeš vzel šivalni stroj postavil na mizo. Ponašel zadrgo, stara verjetno ko Nanos, še dobra. Staro otrgal, prišil novo. Danes sem tuto lahko oblekel, nisem pa zida ometal, sem pripravil vse za piknik. Poskrbel sem da so mi prinesli tri kilograme čevapčičev, dve kili kremenatljev. To sem pekel in drugi so sedeli in jeli, meni je bilo malo težko, me noge bolijo in sem moral stati in obračati meso da se ne zažge. Pili smo sok in cocto. Pri nas se ne pije alkohola. Bilo nas ne 14. Pa še en poseben dan je bil, moja hčerka je imela rojstni dan in to je bilo presenečenje. Zda gledam TV in pišem, tema je zanimiva, vse o šahu kraljevski igri. Jaz jo rad igram, čeprav zdaj z robotom. Vidiš vse se da, zakaj pa - ne vem. Delam, delam ko zamorc pravi pesem, no pri meni tudi nekako to gre. Imam otek za zrihtat, vse kapnice so speljane v štirno, je pa preveč in en del moram prekiniti, skopati sedem korakov kanala postaviti cev premera 100 mm. Napraviti jašek, 25o mm krat 300 mm, globine 350 mm. A ja še betonski pokrov z luknjo za cev. ometati imam še 34 m2 zida. Napraviti tudi lesena vrata. Napeljati tri luči, 4 vtičnice. Verjetno bo potrebno 4o m cevi im120 m žice. To je v planu za to leto. Še to imam namen skuhati iz marelic (slivovko) šnops. Nadejam se da bo iz enga drevesa steklo med 2 in 3 litre, Tako bo 35 letna tradicija spremenjena. Ko bo kdo prišel in bo za kozarček , bo dobil nekaj extra. Morda bodo na vrsti tudi vinčarce, se pa žena jezi in ne vem kam bo situacija krenila. Verjetno bo napisano. (sem zdravljeni alkoholik in 35 let ga nisem poizkusil in nimam namena)
25. avgust 2013
next
25. avgust 2013
next
25. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg