Forum
Samantha Peterson ima zelo vplivne starše. Njeni, tako imenovani, prijatelji, jin ne samo ubijejo, ampak tudi okradejo in postanejo vplivni in bogati oni.

Tri leta po dogodku se Samantha vrne maščevat. Spremeni si ime in izgled. Samanthe Peterson več ni, njeno mesto je zasedla Victoria Strickings.
08. julij 2015
Pokukam skozi grmovje in končno zagledam tarčo. Pulover s kapuco si potegnem še bolj čez glavo, čeprav je zunaj zelo vroč dan sredi poletja. Moja dolga in črna oprava sredi tega majhnega mesta verjetno zelo bode v oči, vendar vse kaže, da nihče ni tega opazil. Neopazno se nasmehnem. Odlično. Premaknem veje, in zdaj odlično vidim Marcusa, kako srka kavo in se nasmiha v prazno. V želodcu me začne skeleti, in spet začutim bes, ki sem ga začutila pred tremi leti prav v tem mestu. On je naredil načrt oropati moje starše. On je naredil načrt, kako jih ubiti. In zdaj bodo vsi deležni mojega načrta za maščevanje.

* * *

3 leta prej

"Druščina, saj se zavedate, da je to trgovina mojih staršev?" Sem se nasmehnila, ko smo vstopili v urarno, z Marcusovo roko prek mojih ramen, razmršenimi blond lasmi in zelenimi očmi, ki so strmele vame.

"Kako nebi, mala. Samo iščem novo uro." S pogledom je prečesal vso trgovino, kar me je zmedlo. "Mhm... Ali iščeš kaj posebnega?" Sem ga vprašala. Pogled sem usmerila proti mojima staršema, ki me niti nista opazila, saj sta stala za pultom, se zaljubljeno gledala in vneto pogovarjala. Nasmehnila sem se. Starša sta mi pomenila vse.

"Hej, Sam?" Me je iz razmišljanja prebudil Catelynin glas. "Lahko vprašaš svoje starše, kje imajo srebrne zapestnice?" Zamišljeno sem jo pogledala in se razgledala po trgovini. "Tam." S prstom sem pokazala na pult s srebrnino.

"Uhm... mislila sem zlate zapestnice." Pogladila se je po laseh in zadnjem delu glave. Nisem imela pojma, kje so bile, zato sem le pokimala in stopila do staršev. "Mama, očka," sem se zasmejala. Pogledala sta me in obraza sta takoj zažarela. "Samantha, sonček. Kako dolgo te že ni bilo tukaj!" Mama se je nagnila preko pulta, da bi me objela. Čeprav sem bila polnoletna, sta me še vedno obravnavala kot otroka. Ampak to me nikdar ni motilo, saj sem ju imela zelo rada. "Poslušaj, moja prijateljica Catelyn," Sem pokazala na 'prijateljico', ki se je v zadnjem delu trgovine pogovarjala z Marcusom in Maxom, "želi izvedeti, kje hranita zlate zapestnice?" Moji starši so bili zelo vplivni in tudi precej bogati. Imeli smo svojo urarno in zlatarno, Peterson's Jewerly Merchandise. Bila je največja urarna v mestu. Imeli smo zadnje hite, in nekatere naše nakite in ure so celo nosile znane osebnosti po vsem svetu.
"Oh, seveda, ljubica." Obrnila se je, da bi mi pokazala pot. "Pojdi naravnost, in poleg shrambe desno, tam imamo zlatnino. Nasmehnila sem se ji, in, izkazujoč se ji zahvalo, sem jo poljubila na čelo in lice. Nato sem odhitela do 'prijateljev'. Catelyn sem ponovila pot, ki mi jo je zaupala mama, in počasi sva se odpravile tja. Obrnila se je in zdelo se mi je, da je z glavo naredila neko kretnjo. Zatem sem zaslišala Marcusov glas. "Hej, mogoče pa bi si kupil zlato uro! Grem z vama", in potem še Maxov. "Počakajte name!" Zdelo se mi je čudno, a nadaljevala sem pot.

"Hej, Samantha, kaj pa je tam?" Je z čudnim glasom vprašala Catelyn in pokazala na vrate shrambe. "Oh, samo shramba. Nič vrednega ni tam."

"Nekam grozno tihi ste," Sem osupla ugotovila, ko se je Max nasmehnil. "Samo razmišljamo." Razmišljajo?Nikoli niso razmišljali. Ko smo se približali shrambi, sem na hrbtu in na ramenih začutila močne roke, ki so me potisnile vanjo. Zaslišala sem zvok ključavnice.

"Druščina?" Sem zaklicala skozi vrata. Poskušala sem jih odpreti, a jih nisem mogla. Postalo me je strah, in s telesom sem se začneva zaletavati v težka, kovinska vrata. "Dajte no, ni smešno. Odprite vrata!" Nato sem zagledala majhno luknjo v ključavnici, in pogledala sem skozi. Marcus je s torbe vzel črne vreče za smeti in z grozo sem opazovala, kako so zlatnino metali vanje. Ker nisem slišala niti besede, sem eno uho naslonila na vrata. "Bogati bomo-" Je bilo vse, kar sem slišala, saj je Maxov glas preglasil zvok zapestnic, kovinskih ogrlic in ur, ko so se zadele, in skupaj pristale v, že skoraj polni, vreči.

"Sam? Je vse-" Ko sem zaslišala mamin glas sem začela s pestmi še močneje razbijati po vratih in kričati. "Mama! Mama!" Spet sem prislonila uho na vrata. "g. in ga. Peterson... nočemo nikogar poškodovati. Samo pustite nas, da mirno odidemo iz trgovine," Sem zaslišala Marcusov glasni glas in začel se mi je gabiti. Če pomislim, da sem nekoč hodila z njim!

"A ste zmešani?! Takoj položite te vreče dol in odidite iz trgovine, preden pokličem policijo!" Glas mojega očeta je zadonel, in poskočila sem, čeprav sem bila daleč stran v zaprti sobi. "Napačen odgovor."

"Kaj pa... O moj bog, John, pištolo ima!" Ko sem zaslišala mamin obupani glas in besedo 'pištola' sem kar poskočila. Prijela sem za kljuko in poskusila odpreti vrata, a neuspešno. Pokukala sem skozi luknjo v ključavnici. Max je uperil pištolo v moja starša, tega nisem mogla dopustiti. Zaslišala sem očetov tihi glas.

"Uh, prosim te fant, vse se lahko dogovorimo... samo prosim, odloži pištolo. Nasilje ni potrebno." Max ni niti trznil.

"Oh, prosim vas, g. Peterson. Ne igrajte na prijazno karto, dobro veste, da se pretvarjate!!" Ušesa mi je napolnil Catelynin zaničevalni glas. "Kako si drzneš..." Sem zamomljala. Kot v počasnem posnetku sem videla, kako je oči potisnil mamo na tla, skočil preko pulta, se zaletel v Maxa in mu vzel pištolo, ter jo uperil vanj. Marcus je razumel opozorilo, in je stopil korak nazaj.

"Ustavi se!" Zaslišala sem glas, ki je prihajal z desne. Pogled sem skušala obrniti tja, in s kotičkom očesa sem videla, Catelyn, ki je držala nož ob vratu moje mame. Ne! "Mama! Catelyn, ne!" Catelyn je še vedno preteče strmela v mojega očija. "Ustavi se, ali pa ji bom prerezala vrat." Kot če bi se čas ustavil za vse. Marcus je še vedno držal roko na Maxovi rami, oče se je ustavil in obstal kot vkopan, jaz nisem mogla izustiti niti zvoka.
"Prosim, mama, ne," Sem nazadnje le zašepetala. Brezsrčno dekle, ki sem ga nekoč klicala 'prijateljica' je nož zarilo mami v vrat. Pritiskala je vse močneje in globje, dokler se ni prvič prikazala kri. Mama je začela kričati, jaz sem v napadu panike začela kričati z njo, jokala sem, ker me nihče ni slišal. Samo gledala sem lahko. Gledala sem, kako je mami začelo zmanjkovati sape, gledala sem Marcusov osupel obraz, Maxov nasmeh, Catelynin obraz, poln zlobe in pohlepa.

"Prav, ustavi se, ustavi se, samo moje žene ne!" Je nazadnje zaklical oči. Catelyn je nazadnje izvlekla nož. Kri, ki je kapljala po majici, hlačah in tudi čevljih se je počasi strjevala, ko se je mami naenkrat prevrgla. Bila je mrtva. "Neeeeeee!" Sem kričala. "Mama-" Tudi meni je zmanjkovalo sape. Ubila mi je mamo. Moja najboljša prijateljica mi je ubila mamo. Pogledala sem proti očetu, in lahko sem videla njegov obup v očeh.

"Daj mi zdaj to pištolo." Je Marcus rekel, in lopnil očeta po hrbtu, da je padel na tla. Spet jo je naperil vanj. Ko sem spet hotela začeti protestirati in kričati, sem zaslišala najbolj grozen zvok od vseh. Zvok trka, zvok kovine, zvok krvi. Pištola se je sprožila.
08. julij 2015
Next
08. julij 2015
Tok malo za predstavljanje:
Samantha / Victoria






Catelyn






Marcus






Max




09. julij 2015
u196009
u196009
Neext, nujno!
10. julij 2015
* * *

Opazujem Marcusa, ki je ravno zaključil malico in natakarju plačal. Z grozo opazim, da je zdaj tudi on vpliven in bogat poslovnež. Za hrbtom stisnem pesti. Ob misli, kako je postal vpliven in bogat bi najraje bruhala.
Tisti večer, ko so on, hudič Catelyn in Max ubili moje starše so zelo dobro zakrili svoje sledi. Spremenili so si priimek in starost. Itak so 2 leti starejši od mene, ampak kakorkoli, zdaj smo vsi odrasli in pripravljena sem izpolniti moje maščevanje. Oko za oko, kakor pravijo. V tem primeru rada dodam; Življenje za življenje.
Policija ni verjela moji zgodbi. Stvar je v tem, da me je Marcus pred ropom odpeljal v bar, kjer smo se rahlo napili. In to je bil vsezkozi del njegovega načrta. Če bi slučajno na policiji morala narediti alkotest, bi se v vsakem primeru izkazalo, da sem pila. In ravno to se je zgodilo. Mojo zgodbo so razglasili za lažno in mene za neprištevno. Za umor pa so obsodili dva moška, ki sta v času umora šla mimo trgovine in se dotaknila stekla. Ubožca sta tri dni zapored ponavljala, da sta nedolžna, a seveda jima nihče ni verjel. Oči je dobil strel v glavne organe in je umrl v nekaj minutah, in ko smo vsi mislili, da je tudi mama umrla na mestu, ni bilo tako. Samo izgubila je zavest, kar ni nič pomagalo. Izkrvavela je na poti do bolnišnice. A nisem prišla po treh letih praznih rok. Spremenila sem videz. Moji dolgi, blond kondri so zdaj postali temnejši, krajši in popolnoma ravni. Moj obraz se je s tekom let naravno spremenil in nisem več izgledala mlado in naivno. Moje modre oči se niso spremenile, ostale so iste, le mogoče niso več žarele kot prej. Pripravljeno sem imela tudi ozadno zgodbo, za vsak primer, če me kdo vpraša kdo sem in od kod prihajam. V vseh pogledih, bila sem popolnoma drugačna oseba. Nisem več ljubka, mlada in radoživa punca- Zdaj sem vroča, temna in nevarna. In imam nekaj, kar bo sigurno pritegnilo Marcusovo pozornost. Tudi jaz sem vplivna. O ja.
Starši so mi zapustili veliko bogastvo.

Vse je bilo pripravljeno. Le še začeti je bilo potrebno. Najprej vstopim v njihova življenja, pridobim njihovo zaupanje in nato napadem. Moralo bi biti enostavno. Dolgo sem čakala na ta trenutek. Pravzaprav predolgo. S tekom teh let sem izurila svoje borilne sposobnosti. Osvojila črni pas v karateju, ravnanje s pištolo je zame čisto domače.
Samanthe Peterson ni več. Zdaj je tu Victoria Strickings.

___________________
Nextam Hood<3, these_days hvala vamaa
12. julij 2015
next-nova bralka
16. julij 2015
u196009
u196009
Svetovno! Neext
16. julij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg