Forum
u41773
u41773
Awww :$ hvala usem ka berete! Kristina vas ma rada ! ♥
Evo vam nadaljevanje

♥ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ♥

Kliknila sem Vaneso in se pogovorajala z njo, potem pa se je Nejc odjavil. Vanesa mi je ravno hotela nekaj napisati, ko sem besno zaprla laptop in se tudi jaz odjavila. Stekla sem v kopalnico in se naslonila na umivalnik, zazrta v moje oči. Grde so, grde, sem ponavljala. Pogledala sem po kopalnici in jo zagledala. Britvico. Res pomaga? Pomaga, če se režeš? Zaslišala sem pisk mojega mobitela, kar je pomenilo sporočilo. Nisem se ozirala na svetleč ekran, s tresočimi rokami sem vzela britvico in…
Pozvonilo je. Ustrašila sem se in britvico spustila v umivalnik. Pogledala sem se v ogledalo. Kaj sem hotela narediti?! Spet je pozvonilo. Ja daj mi mir! Sem si mislila, a obiskovalec ni odnehal. Stekla sem do vrat in jih odprla. Pred njimi je stal Nejc, z eno roko v žepu in z drugo je držal mobitel. Mi je on poslal sporočilo? Stresla sem se in si obrisala solzne oči. Nakazala sem, naj pride noter, zaprla vrata in spet zavila v mojo sobo.

NEJC:
Nisem opazil, da se je prijavila na facebook. Bil sem zmeden. Razum sem prepričeval, da ljubim Saro in samo njo, a moje srce je bilo tiho. Ni pritrdilo in ni zanikalo. Kaj to pomeni? Zavzdihnil sem in občutil težo problema. Ljubezni. Odjavil sem se in prevalil na trebuh. Gledal sem skozi okno. Je Emma doma? Spomnil sem se njenega pogleda. Ko je prijela mojo roko, ko me je zadržala ponovnega udarca. Ko me je pomirila samo s svojo bližino. Želel sem vdihniti njen vonj in se zazreti v njene lepe oči. V njih sem opazil zlati prah. Bile so princeskine oči. Moje princese. Srce mi je vztrepetalo.
Pogledal sem skozi okno. Lahko vidim v njeno sobo, ona lahko v mojo. Ravnokar je besno zaloputnila laptop dol in stekla v kopalnico, se oprijela umivalnika in gledala v svoje oči, pri tem pa si nekaj stalno mrmrala. Zaslutil sem težave. Še preden sem se zavedal, sem že tekel proti njihovi hiši z mobitelom v roki. In pozvonil.

Emma:
Tista bolečina me je vlekla k tlom. Ozrla sem se po kopalnici, ko sem zaslišala pisk mobitela. Novo sporočilo. Ni me mikalo, da bi ga pogledala. Takrat sem jo zagledala. Britvico. S tresočimi rokami sem jo prijela. Mar res pomaga? Pomaga premagati bolečino? Vsaj za trenutek? Um mi je zameglil problem, nisem videla druge rešitve in z britvico sem segla proti zapestju in…
Pozvonilo je. Nenadoma se je megla mojega uma razgrnila in vse je bilo spet jasno. Problem je bil tam, a ko sem zagledala britvico v svojih rokah, sem pridušeno kriknila in jo spustila v umivalnik. Pogledala sem se v ogledalo. Nekdo je spet zazvonil. Kaj ne more počakati?! Sem si mislila, a vseeno počasi odmaširala do vrat in jih odprla. Pred njimi je stal Nejc. Zgledal je utrujeno in nervozno. Ko sem mu odprla, se je nasmehnil:''Smem stopiti naprej?'' Pokimala sem in si popravila lase za uho. Potem sem zaprla vrata in odšla v svojo sobo. Sledil mi je. Nežno je zaprl vrata in se usedel k meni na posteljo. Njegova roka se me je nežno dotaknila in mi popravila las z oči. Pogledala sem ga. Njegove oči so bile…
In potem tisti odmik. Kot da bi ga opekla, je potegnil roko k sebi in vstal. Brez besed je odšel v kopalnico in se zazrl v ogledalo, vase, isto, kot naredim jaz. Potem me je pogledal. Bila sem polna razočaranja. Seveda, kaj pa sem mislila, da me bo poljubil? Trapa ti! Sem si govorila v mislih in ga gledala. Moje oči so ga odvrnile, grde oči imam, sem klavrno razmišljala. Njegove oči so bile zaljubljene, moje srce je pa trpelo. Sara ima drugega, tukaj sem, poglej, mar ne vidiš? Tukaj sem vsakič, ko me rabiš! Je kričalo moje srce, a jaz sem ostala tiho. In potem sem dobila sms. Odprla sem ga in zagledala sliko Vanese z Teotom. Poljubljala sta se. Naenkrat sem pozabila na te težave in kriknila od veselja. Nejc je pritekel in me čudno pogledal. Pokazala sem mu sliko in se zasmejala. Odpisala sem ji in se spet zasmejala. Čudno. Slišim samo svoj smeh. Nejc se ni smejal. Sedel je na robu postelje in se mi rahlo smehljal. Me gledal. MENE! Z zaljubljenimi očmi. In potem me je objel. Zadržala sem dih, potem pa se nasmehnila. Močno sem mu vrnila objem in tako sva ostala nekaj minut. Potem me je spustil.
''Nejc…'' sem ga poklicala. Kako sem si želela ga tako poklicati! Moje srce je kar trepetalo. Ozrl se je k meni in me pogledal z lepimi očmi:''Ja, Em?''
Vzdevek, vzdevek! Sem se spet razveselila, ampak sem nadaljevala:''Zakaj si prišel?''
Nekaj časa je bil tiho. Potem je skomignil:''Kakor si videla, Teo dejta Vaneso, mame in očija ni doma, klapa pa…no, dolgčas mi je bilo.''
Izpustila sem dih. Seveda. Dolgčas mu je bilo. Kakšna trapa sem. Potem je zazvonil njegov telefon. Teo je prišel domov. Poslovil se je in odšel. Spet sem zajokala.

Nejc:
Ko sem zaloputnil z vhodnimi vrati in stekel domov, sem se preklinjal! Zakaj ji nisem povedal? Zakaj?

♥ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ♥

Tkole. To je next! Upam, da vam je ušeč in če lahk, prosim, razglašujte mojo zgodbico! Hvalaaaa :3

♥ ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ♥

Lahk dobim 7 nextow? ;3
05. november 2011
next!!!!!
05. november 2011
u29507
u29507
next
05. november 2011
u19911
u19911
next :***
06. november 2011
Neeext !
06. november 2011
u41773
u41773
Danes bom mogoče še nextala, prosim da razglašujete mal okol ker vidim da ni 'novejših' bralcev Tak da: tiste k pišeste zgodbice (bi lahk oglaševale mojo sam spod pod post bi napisale link?) drgač pa drugi k napišete next lahk lih tak prlepite link da bo tale zgodbica mal bol znana

Drgač pa hvala za nexte ♥ I aprecciate it. ♥ Rada vas mam ;***
10. november 2011
neext
29. januar 2012
u77615
u77615
To je moj drugi account, tko da nadaljujem s tem
Zbudila sem se. Torek. Naporen dan. Pomislila sem na Ines. Moja bivša bff. Spet je zazvonil moj telefon in pogledala sem na svetleč se ekran. Pisala mi je Vanesa. Zavzdihnila sem. Postali sva bff v enem dnevu! Ni mogoče. Pravzaprav se mi je zdelo, da je bila tam zraven mene samo zato, ker nisem imela bff in je pač nekdo moral biti poleg mene stalno. Počasi sem se umila in oblekla. Zakaj sem včeraj jokala? Saj sem vedela, zakaj, a...jaz ne jokam!





Pograbila sem torbico in mobitel, ter vanjo vrgla še ključe in labelo. Moje ustnice so hitro postale suhe. Stopila sem skozi vrata in si nadela rolarje. Bilo je toplo jutro in nikakor se nisem mislila potiti na kolesu. Tako sem si obuvala rolarje, ko me je zakrila senca in pogledala sem nazvgor. Bil je Teo. ''Hej, Teo.'' Sem se mu nasmehnila in istočasno pomislila na Nejca. ''Hej.'' Usedel se je poleg mene in pobožala sem ga po hrbtu. ''Kaj je, stari? Kar punco maš?'' Sem se zasmejala. Teo me je pogledal:''Ne, nimam.'' Prenehala sem se smejati in ga pogledala. Pobrskala sem za svojim mobitelom, poiskala sliko in mu pomolila pred nos:''Kaj je pa to?'' Skomignil je z rameni:''To kaj?'' Ostala sem brez besed, a sem takoj nadaljevala:''To, kar imaš z Vaneso!'' Sem skorajda zavpila. V tistem sem opazila, da je iz njihove hiše pravkar izstopil Nejc. Ne, sem si rekla. Ne bom ga pogledala. Nočem! Ozrla sem se nazaj k Teotu, ta pa je brezbrižno skomignil:''Nič.'' Besno sem butnila telefon v torbico in vstala. Kako sem neumna! Vanesa je čisto zaljubljena v Teota, jaz pa sem jo popeljala v slepoto. Groza. Nejc je prihajal proti nama, a sem se pognala in zarolala. Moji lasje so zaplapolali za mano. Hitro moram obvestiti Vaneso!
Nejc:
Ko sem slišal Emmo zunaj in njen glas, ki je skoraj kričal, sem hitro vzel šolsko torbo in zdirjal skozi vrata. Seveda sem se delal, da sem v izi, kot zmeraj, a je moje srce kar bilo. Odpravil sem se proti njima. Teo, moj brat, se je brezskrbno muzal na stopnicah, Em pa se je pognala gor in zarolala drugam. Dvignil sem roko, a prepozno. Ni me videla. Zavzdihnil sem in se obrnil proti mojemu mlajšemu bratu:''Kaj je bilo zdaj to?'' Sem mimogrede vprašal in se usedel poleg njega. Skomignil je in se nasmehnil:''Nisi edini.'' Pobuljil sem:''Kaj?'' Teo se je obrnil proti meni:''Tudi meni je všeč Emma! IN Sara.'' Je poudaril. Takrat je moje srce zledenelo. ''Kaj?'' Sem še enkrat ponovil, brat pa je vstal, mi pomahal in se z kolesom odpravil v šolo. Stekel sem proti hiši, moje srce pa je začelo hitro biti. A nisem vedel, ali zaradi Sare ali zaradi...Emme. Nazadnje sem si besno nadel rolarje in si zabičal, da zaradi Sare.
08. februar 2012
nextttttttt
08. februar 2012
u77615
u77615
Vanese ni bilo doma. Njena mama mi je povedala, da je že zgodaj zjutraj odšla v šolo zaradi predure. Seveda, ona ni v istem razredu kot jaz! Samo nekatere predmete imava skupaj. Zavzdihnila sem in se spet pognala na rolerjih. V šolo sem prišla pozno, z zamudo in sopihajoče sem preskakovala po dve in dve stopnici proti moji omarici, ki sem si jo delila z Ines. Ampak ko sem prišla v zgornje nadstropje, me je čakalo presenečenje. Ines je stala poleg omarice, Tamara pa je brskala po njej. ''Hej!'' Sem zavpila in se pognala proti njima. Tamara in Ines sta stopili nazaj in se zlobno režali. Videla sem, da ima Ines vse svoje stvari v naročju. Zavohala sem dim in zenice so se mi zožale. Pogledala sem v omarico. Prepozno. Moje stvari so že bile na ognju. Obrnila sem se proti Ines:''kako si mogla?'' sem izustila. Tamara je pomignila s svojimi lasmi:''Ker je zdaj moja frendica, zguba.'' Zarežala se je, jaz pa sem stegnila roko in prijela za njen uhanček v nosu. Potegnila sem močno, kolikor sem upala in ulila se je kri. Tamara je besno zatulila in stekla proč. Ines je malo postala, potem pa stekla za njo. ''Tako ja, beži.'' Sem zakričala za mojo sovražnico, potem pa se obrnila proti omarici. Noter sem imela sliko mojega botra, ki mi je umrl pri mojih rosnih letih. Zdaj pa je zgorela. Butnila sem torbo v druge omarice in se sesedla po tleh. Še nekaj časa nisem ničesar slišala, potem pa sem zaslišala korake.
((bol kratko kr nimam časa ))
10. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg