Forum
Zbudila sem se in se oblekla za delo. Hitela se med hladnimi zidovi do sobe suženjstva. Vstopila sem in narahlo počepnila. "Zaspanka mogoče te nimam več volje gledati zapomnila si boš da se ne zamuja v službo pri sultanki," me je pozdravila sultanka Nur Banu. V trenutku sem postala bela. "Ampak sultanka oprostite mi ne bo se ponovilo." Pogledala me je s srepim pogledom in pomignila stražarjem. Močno sta me prijela pod pazduho in me odvlekla. Vedela sem kaj to pomeni. Smrt. Veliko deklet je končalo na dnu morja. V roki sem stiskala križ ki se mi je že zaril v kožo. Že sem bila pri morju. Srce mi je razbijalo. Zavezali so me v vrečo in jo obtežili s kamni. Mrzlo morje me je zbodlo in voda je bila vsepovsod. Tonila sem. A naenkrat sem se začela dvigovati. Začutila sem zrak in olajšano vdihnila. Vreča se je odprla in ...
21. januar 2015
next?
21. januar 2015
Next
21. januar 2015
Next
22. januar 2015
Next
22. januar 2015
hvala vam da to berete!
Vreča se je odprla in zagledala sem mladega fanta. Najine oči so se srečale. Imel je zeleno-sive. Hitro je odmaknil pogled in se začel pogovarjati z nekim možakom. Ostali možje na ladji so mi prijazno pokazali kje je kopalnica da sem se stuširala. Nastavili so mi tudi oblačilo. Spraševala sem se kako so vedli da tonem, zakaj so me izvlekli in zakaj so tako lepo skrbeli zame. Ko sem se uredila so mi povili rano na roki. Ko so videli da imam na roki vtisnjen križ so se nasmehnili in si prikimali. Ničesar nisem razumela. Potem je končno spregovoril možakar ki je bil visok in me je rešil iz vreče. "Alexandra pa smo te le našli," me je ogovoril. Začudena sem bila. "Kako veš moje ime?" sem ga vprašala. Mojo ime so v haremu spremenili ker ga niso vedeli izgovoriti. Bila sem Ramajsa. To ime sem sovražila. Možakar mi ni odgovoril le zakrohotal se je. Neki drugi moški mi je s prstom pokazal na vrata. Počasi sem se sprehodila do tja in počasi odprla vrata. Za mizo sem videla tistega mladega fanta. Pomignil mi je naj pridem bližje. "Alexandra ti si središče vojne." Začudeno sem ga pogledala. Govoril je naprej. "Pred leti ko so te ugrabili... na tisti dan ti je hotel kralj povedati kdo si. Hotel ti je povedati da si princesa njegova hčerka. Tvoja ugrabitev je bila načrtovana. Začela se je vojna zaradi tebe in trajala je do zdaj. Oče je umrl. Ti si njegova edina hčerka in moreš se poročiti da bomo dobili kralja. A najpomembnejše je da se moraš skriti kajti želijo te ubiti. Sedaj potujemo v Benetke kajti tam se boš lahko skrila." Prestrašeno sem ga pogledala. Ni mi pustil do besede. "Pojdi sedaj nekaj pojest in si spočit gotovo si utrujena." V trenutku sem znala odgovoriti na vsa vprašanja. Samo vstala sem in odšla. Nisem rekla niti besedice. Najedla sem se in si odpočila. Naslednje dneve sem večinoma gledala valujoče morje in sončne zahode. Do takrat ko sem v spanju začutila rahel sunek. Prispeli smo. Benetke.

naj pišem še naprej al je bedno?
ali se bo kaj zgodilo?
next?
22. januar 2015
u187487
u187487
Next!
Ni bedno, ampak je full fajn!
22. januar 2015
next
22. januar 2015
next
22. januar 2015
Next!
Ni bedno!!
23. januar 2015
Počasi sem odprla oči in se pretegnila. O tem mestu sem vedno samo sanjala a sedaj sem tu. Prišla sem na palubo in mlad fant po imenu Leo mi je podal zloženo črno ogrinjalo. Ogrnila sem se in si nadela kapuco in počasi sem zapustila ladjo. Ostali možje so prijeli skrinja s tovorom in mojimi oblačili. Leo nam je kazal pot. Prišli smo do preproste koče. Odznotraj sta bili 2 majhni postelji, kuhinja in pisalna mizica. Pogledala sem jih s pogledom "Kdo bo domoval z mano? ". Četudi nisem nič rekla je Leo rekel: "Jaz bom." Nato je še dodal : "Obleci se v gospodinjo. Moramo te skriti." Ni mi bilo problema saj sem bila navajena takih oblačil iz službe pri sultanki. Ostali so odšli in z Leom sva ostala sama. Šel je ven in iz vodnjaka prinesel skledo vode. Slekel si je majico in si začel umivati obraz. S pogledom sem se sprehodila po njegovih trebušnih mišicah. Bile so izklesane. Videla pa sem tudi rane in praske od vojne. Ko je končal s umivanjem si je nadel čisto majico in prisedel k meni na stol. Bilo mu je nerodno a je vseeno vprašal. "Vešš.... nisem ravno spreten v gospodinjstvu emmm... a bi lahko ti opravljala gospodinjska dela?" Takoj sem brez problema rekla da bom. Še enkrat je šel ven po vodo. Položil jo je na mizo in rekel:" Gotovo se želiš umiti." Pogledala sem ga in videl je moje nelagodje. Kako se naj pred njim umivam? Hitro je dodal: "Grem na tržnico se vrnem čez pol ure," in že ga ni bilo več. Umila sem se in se oblekla. Sedla sem k pisalni mizi in zagledala črnilo in nepopisan list. Vzela sem pero in začela pisati pesmi. Zmeraj sem rada pisala pesmi. Ob njih sem se sprostila. Nato se je vrnil Leo. Iz košare je vzel jabolko in mi ga vrgel. Nerodno sem ga ujela in potiho rekla hvala. Vzel je še
23. januar 2015
eno jabolko in zadovoljno ugriznil vanj.
23. januar 2015
next?
23. januar 2015
next
23. januar 2015
next
23. januar 2015
še 1 next pa začnem pisat
24. januar 2015
Next
24. januar 2015
sultanka Nur Banu:






Leo:






Jaz:




24. januar 2015
Ta next je za bralko _*LOL*_ ki zgodbi sledi čisto od začetka in mi vedno da next hvala

Zvečerilo se je in ulegla sem se na posteljo in zaspala. Zjutraj je bil Leo že pokonci. Pripravljal je kavo in zajtrk. Voščil mi je: " Dobro jutro princesa." Za hip sem se zmedla nato pa mu rekla: "Ni me potrebno tako klicati. Kliči me Alex." Pokimal je in se dalje ukvarjal s kavo. Videla sem da ni ravno najboljši. Pristopila sem se in se dotaknila njegovih rok. V trenutku je obrnil pogled. Rekla sem: "Bom jaz." Nežno je spustil posodo in se usedel k mizi. Pripravila sem kavo in čaj in mu jo ponudila. Videla sem da ga je bilo sram. Ko sva pozajtrkovala me je povabil naj grem z njim v mesto. Usedla sva se v gondolo in čolnar naju je nežno peljal po vodi. Izstopila sva in Leo je vrgel cekin čolnarju. Podal mi je masko. Zakrila sem si obraz in se napotila k cerkvi. Vedel je da si želim tja saj sem mnogo let videla le džamije in mošeje. Hotela sem vstopiti a mi je zastal pogled. Leo me je dohitel in me vprašal: "Kaj pa je?" Nisem mu rabila odgovoriti tudi on je videl na cerkvi plakat. Na njem je pisalo: "Kristjani iščemo princeso kdor jo najde dobi nagrado. Naša država mora dobiti kralja iščite jo." Spodaj je bila še moja slika izpred mnogo let ko me je na dvoru skiciral prijatelj. Prijel me je za roko in me odvlekel za vogal. Rekel je : "Domov greva." Ko sva bila na varnem v koči mi je povedal :"Od danes naprej te bom učil našega jezika. Če ugotovijo kdo si te bodo poslali v kraljestvo in na poti vas bi zajeli Turki. Nekaj časa moramo počakati da se po svetu razve novica da te je dala sultanka utopiti. Naučil te bom beneškega naglasa. Nekaj bi ti še povedal. Nur Banu je Benečanka Cecilia Baffo iz najbolj znane družine v Benetkah." Postalo me je pošteno strah, zato sem le plaho pokimala. Nekaj časa sva se samo gledala nato pa je izrekel nekaj kar nama je za zmeraj spremenilo življenje.

Ali bodo Alexandro razkrili?
Se bo kaj med Leom in Alex zgodilo?
Kritike, pohvale?
next?
24. januar 2015
ko dobim 4 nexte začnem pisat
24. januar 2015
next
24. januar 2015
ne vem
upam
ni kritik, ful dobr
24. januar 2015
Next
24. januar 2015
nevem.
Mogoce.
Pohvala!
Next!!
25. januar 2015
http://www.igre123.com/forum/tema/life-story*/78220/ a bi kdo bral?*
Oprosti za oglaševanje Pia:'(
25. januar 2015
next
25. januar 2015
ta next je za M.Antoinette. Še naprej piši dobro zgodbo o revoluciji.

Nekaj časa sva se samo gledala nato pa je izrekel nekaj kar nama je za zmeraj spremenilo življenje." Lepa si," mi je rekel a se je v trenutku zavedel napake. Zardela sem. Začel se je opravičevati in hitro je zamenjal temo. Začel me je učiti beneškega naglasa. Smejala sva se ko sem se brezupno mučila. Zaslišala sva strele. Hitro sva stekla ven pogledat kaj se dogaja. Prizor je bil grozen. Benetke so napadli Turki. Ravno so stopili v našo ulico in začeli s sabljami pobijati vsakogar ki so ga srečali. Videla sem Turka ki je na rami nosil kol. Na kolu je nosil glave. Zavrtelo se mi je in noge so postal krhke. Leo ni čakal. Zgrabil me je v naročje in skočil v vodo. Ko sem občutila vodo sem se počutila bolje. Plavala sva in Leo me je potegnil pod pomol. Turki so stali nad nama in Leo mi je nakazal kaj naj naredim a nisem razumela. Zgrabil je moj vrat in me nežno potunkal. Bilo je pravi čas saj je ravno takrat Turek pogledal pod pomol. Potegnil me je na površje. Počakala sem nekaj časa da sem se prepričala če so odšli nato pa olajšano vzdihnila. Turki so Benetke uničili v enem dnevu zato so zvečer že odpluli. Vse so uničili. Zlezla sva iz vode in stekla da hiše. Znotraj je bilo vse razbito. Šla sva na tržnico. Bila je polna trupel brez glav in krvi. Stojnica so bile razbite in hrana in ostali izdelki so se kopali v krvi. Bežala sem do cerkve. Na cerkvi je zraven plakata o meni bilo s krvjo napisano. "Ubili te bomo Alexandra. Cel svet bomo ubili." Jasno mi je postalo zakaj so moške ki niso branili žen ali ki niso jih ovirali pustili živeti. Podrobneje sem pogledala trupla. Vsa so bila ženska in približno mojih let. Umrle so zaradi mene. In sedaj so Turki šli še drugam. Začela sem ihteti in videla sem da so otroci počasi začeli prihajati iz skrivališč. Vsi so klicali: "Mami kje si?" Še bolj sem jokala. Ko je otrok našel svojo mamo je tudi on začel jokati. Po celih Benetkah je odmeval jok. Leo me je prijel pod pazduho in me odpeljal domov. Naslednje jutro sva odšla k maši. Tam so bile cele Benetke. Le nekaj žensk ki so se dobro skrile niso ubili. Moški so pljuvali na plakat na cerkvi. Vedeli so da so njihove žene umrle zaradi tega. Leu sem rekla: "Ne bom kraljica. Saj vidiš da me nočejo. Še sama se nočem." Leo se je zamislil in me vodil do obale. Prišel je čoln s moškim ki je bil zelo vesel. Začudila sem se. Kako je lahko vesel če pa jih je toliko umrlo? Moški je skočil iz čolna in odbežal na tržnico. Tam je začel kričati: "Ljudje vse Turke ki so pobili naše brate in sestre smo potopili." To je bila vesela novica. Ne bodo morali več pobijati nedolžnih žensk. Leu se je prikazal nasmešek na obraz. Moški so nehali pljuvati ko so otroci začeli kričati. Ugotovili so da so pod trupli še ženske. Ženske so bile samo poškodovane. Turki so da bi nas prestrašili samo nametali lutke brez glav na nezavestne ženske. Večinoma žensk je bilo poškodovanih. Lutke so izgledale tako prepričljivo. Večino žensk je bilo dehidrirano saj so bile celo noč zunaj. Vsi smo pomagali nositi ženske do bolnišnice. Tiste ki niso imele hudih poškodb so urejale tržnico in umivale namišljeno kri. Moški so že začeli izdelovati pohištvo in Benetke so znova oživele. Leo je mi rekel:" Čas je da greš na prestol." Obšla sva v hišo po najine stvari. V pristanišču naju je že čakala ladja. Vstopila sem. Z palube sem opazovala kako se vedno bolj oddaljujem od Benetk. Pogledala sem jih še zadnjič in nato so izginile s mojega obzorja.

Next?

hvala da berete !
25. januar 2015
hvala za posvečen next <3
next
25. januar 2015
Next
25. januar 2015
Next*-*
25. januar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg