Forum
u145629
u145629
Hejla...
Okej zdej sem se odločla d bom resno napisala eno bolj kratko zgodbo in nej bi vključevala tudi nekej nadaraunega... sej ne d sm sama neka ljubiteljica nadnaravnega, sam mi je lih pršla ena taka ideja in jo morem izkoristit... zdej naslou je bolj bogi, sam se nism spovnla neč boljšega..
hope you like it...
09. september 2013
next
10. september 2013
u145629
u145629
S tresočo roko sem prijela za kljuko svoje sobe. Odprla sem s Guns N' Roses plakati polepljena vrata ter stopila v majhno in razmetano sobo.
http://flowingdata.com/wp-content/uploads/2008/10/messy-room-545x362.jpg
Nekako sem se skozi vso svojo šaro prebila do postelje ter se vrgla nanjo. Bila sem premočena do kože in začelo me je zebsti. Vstala sem in poiskala rjuhe, ki sem jih prejšnjo noč vrgla s postelje ter se ogrnila z njimi. Prav malo mi je bilo mar, da bom to pozneje obžalovala, ker bom morala spati z mokrimi rjuhami. Glavo sem zakopala v vzglavnik in globoko dihala. Kdo bi si mislil, da je lahko tek tako utrudljiv. Mogoče je bilo krivo to, da je vmes pričel padati dež in sem morala še pospešiti, da sem prišla hitreje do doma, ampak to seveda ne bi bilo potrebno, saj bi bila v vsakem primeru mokra. Skratka, danes je moj prvi dan resnega hujšanja. To sem sicer rekla že pred enim tednom in še enim,... ampak danes mislim resno. Dovolj mi je, da se v šoli in na ulicah vsi norčujejo iz mene. Saj ne mislim hirat ali pa bruhat in s tem staknit anoreksijo ali bulimijo. Ne! To mi še na misel ne pride. Vem, da je to zelo huda bolezen, ker vsak dan poslušam pridige o tem, ampak tudi brez teh bi točno vedela, da se s tem ni vredno tvegati. Ampak malo pa se moram vzeti v roke. In danes sem tudi dokazala, da to zmorem. Seveda se bo verjetno končalo s pljučnico ali vsaj prehladom ampak dokazala sem, da znam vztrajati. Tudi v najslabšem vremenu. In vztrajala bom dokler ne bom zadovoljna sama s seboj. Vem, da je do takrat še zelooo dolgo, ampak uspelo mi bo. Mora! Le tako bom lahko za zaključek šole, ko bomo priredili ples plesala s fantom mojih sanj, o čemer sanjam že od nekdaj...
10. september 2013
next
10. september 2013
u151143
u151143
next
ful dobrooo <3
11. september 2013
u145629
u145629
"Kim!"
Obrnila sem se in ga zagledala. Oblečen je bil v črne povite hlače in belo srajco s kratkimi rokavi. Na nogah je imel obute nove, sive adidaske z belimi vezalkami. Njegovi svetli lasje so bili urejeno razmršeni, iz svetlomodrih oči pa mu je sejal navihan pogled.
http://i253.photobucket.com/albums/hh53/Master_O_DingleBerries/Celebs/Alex%20Pettyfer/AlexPettyfer4.jpg
Najbrž sem tam stala in ga gledala celo večnost, saj se mi je počasi približal in se mi nasmehnil. Dve vrsti ravnih in bleščeče belih zob sta zasijali v vsej svoji veličini. Šele čez čas sem se
zavedala, da je prej izgovoril moje ime.
"Ali koka čakaš?" sem zadržano vprašala.
"Tebe," je rekel.
"Mene?" sem ponovila in začudeno pogledala. "Ne, to ni res, Kim," sem se svarila. "To so samo sanje." Nastala je mučna tišina, ker ni nobeden od naju ničesar rekel. Sama sem bila popolnoma pretresena, da sem samo nemo buljila v svoja stopala, na katerih so bile črne, neoriginalne allstarke. Videla sem kako je stegnil roko in mi jo približal. Ni mi kliknilo za kaj bi lahko šlo.
"Ali bi hotela biti moja spremljevalka na plesu?"
Skoraj sem se zadušila z lastno slino. Malo je manjkalo pa bi padla po tleh, kot se to ponavadi zgodi v pocukranih mehiških telenovelah. Gotovo je opazil mojo nenadno notranjo spremembo, saj se je navihan pogled spremenil v zaskrbljenega. "Nehaj, Kim! Sanje so! To boš še obžalovala!" sem se nonstop ponavljala. Ampak ali je res to tako nemogoče. Mogoče pa le lahko tudi takšna punca kot sem jaz dobi primernega fanta. Mogoče pa on ne gleda na zunanjost, ampak mu je pomembna tudi notranjost. Ampak trenutno se mi ni ljubilo ukvarjati z možnostmi za in proti. Vse negativne občutke sem potisnila na stran ter prijela njegovo roko. Tesno prižeta skupaj sva se odpravila proti šolski telovadnici, kjer naj bi potekal ples. Počutila sem se neverjetno, ko sem opazovala vse tiste nevoščljive poglede deklet, ki so me ponavadi žalile in spravljale v slabo voljo. Tik preden sva vstopila v telovadnico pa se je čarobni trenutek ustavil. Iz notranjosti se je namreč zaslišal znan glas:" Tom! Kako sem te vesela. In poglej koga si pripeljal s seboj! Ravno tako kot smo se zmenili. Res si pravi srček!" Vanessa. Sovražim jo od prvega dne ko sem jo srečala v razredu. Ampak trenutno se mi je Vanessa zdela najmanjši problem. Bolj me je mučilo to kar je prišlo iz njenih ust. "Kaj ste se zmenili?" sem se obrnila proti Tomu. Namesto njega je odgovorila Vanessa:" Ljubica, si res mislila, da te je Tom povabil na ples samo zato, ker se je hotel družiti s tabo? Daj no pomisli malo. Takšno dekle kot si ti ne bo nikoli imelo fanta ali vsaj prijatelja moškega spola. Nikoli! In zdaj si samo še potrdila kakšna zguba si in kako vsemu nasedeš. Žal mi je zate, Kim. Bolje bi bilo če se sploh ne bi nikoli rodila." Vse okrog mene so prasnili v smeh. Smejali so se in smejali. Ampak to bi prenesla. Resnično. Kaplja čez rob je bila, ko sem videla, da se tudi Tom smeje. Na ves glas. Vsi so se mi smejali. "Ne!" sem kričala. "Nee!!"
"Kim!"
Nekdo me je močno tresel za ramena. Počasi sem odprla oči ter se zagledala v mamin svež obraz in njene velike rjave oči.
https://wellbeinginthecity.s3.amazonaws.com/uploads/user/avatar/2596/Nicole_-_People_Making_Good.jpg
"Samo sanje so bile, ljubica. Samo sanje," mi je tiho šepetala.
Počasi sem se zavedla, da sem vsa premočena. Najbrž zaradi potu. Ne, čakaj. Včeraj se nisem nič preoblekla, in sem kar v mokrih oblačili zaspala v postelji. Mama je opazila, da sem se umirila, zato je spustila moja ramena.
"Mi boš povedala o čem si sanjala?"
"Saj ni bilo nič takega. Samo nočna mora. Saj veš. Volkovi, čarovnice in take zadeve," sem se zlagala. Nisem ji povedala o tem, kar se mi dogaja v šoli. Ni bil še čas.
"Volkovi? Nisem vedela, da imaš še vedno more o volkovih."
"Ja, kakšen dan se zgodi," sem se ji upam, da dovolj sproščeno nasmehnila.
11. september 2013
u151143
u151143
Če bi se dalo lajkat bi lajkala
NEXT!
12. september 2013
u145629
u145629
Počasi sem se pridrsala do majhne kopalnice. Hotela sem opreti vrata, vendar so bila zaklenjena. Nestrpno sem pobutala po njih:"Oči!"
"Takoj bom, ljubica. Samo še malo potrpi," mi je odgovoril.
"Boš kmalu?" resnično se mi ni ljubilo čakati.
Čez nekaj sekund so se vrata odprla in iz kopalnice je stopil oče. "Danes smo pa super nestrpni," se mi je nasmehnil.
http://www.guystyleguide.com/wp-content/uploads/2013/02/m_caine.jpg
Nasmehnila sem se mu nazaj. V njegovi bližini nisi nikoli mogel ostati slabe volje. Vedno me je spravil v dobro voljo, ali pa vsaj do tega, da sem odpodila mračne občutke. Tudi danes je bilo tako. Že sam pogled nanj me je spravil v smeh.
"Kaj je tako smešno?" me je vprašal.
"Tvoji lasje, tvoj nos, tvoja pižama, tvoji copati,..." sem v smehu naštevala.
"Ja, ja. Že v redu. V čast mi je, da sem te znova spravil v smeh. Mimogrede, si kje videla moja očala?"
"Ne," trudila sem se ostati resna.
"No, vredu potem. Se vidiva pri zajtrku."
"Oči, tvoja očala..." nisem več mogla zadržati smeha. Začela sem se na ves glas smejati in hitro sem morala skočiti na WC, ker bi drugače kam drugam "odtočila malo potrebo".
http://media.tumblr.com/tumblr_l2t9rohLaR1qb5ufj.jpg
Zaslišala sem, ko je oče rekel:" Ah, tukaj so." in znova me je preplavil smeh. Nato sem se struširala, ker včeraj zvečer nisem imela časa. Še med tuširanjem se nisem popolnoma umirila, ko pa sem se pogledala v ogledalo je vsa dobra volja v trenutku minila. To je najhujši del mojega dneva, če odštejemo mučenje v šoli. Sovražim mojo podobo. V najhujših trenutkih uporabim vso svojo domišljijo in si poskušam predstavljati, da sem nekdo drug. Nekdo, ki je bolj suh, brez mozoljev, z bolj belimi zobmi in gostejšimi lasmi. Tudi temnejše bi raje imela, ampak to je še najmanjši problem. Hitro sem si umila zobe in se trudila, da se ne bi pogledala v ogledalo.
12. september 2013
next
12. september 2013
pinkfloyd in to se da lajkat
12. september 2013
u145629
u145629
Pogledala sem na uro. Še petnajst minut do avtobusa. Ne, kaj sem rekla včeraj? Da bom v šolo hodila peš? Ja, to sem rekla. Zdaj je 7.25, torej imam še deset minut, ker se pouk začne ob osmih, do tja pa potrebujem natanko 25 minut. Če pridem 10 minut prej bo dovolj. Odprla sem omaro in se zagledala v borno število oblek. Imela sem dvojne kavbojke in pet majic z dolgimi rokavi ter malce debelejšo jakno za zimo. Oblekla sem en par kavbojk in črno majico z dolgimi rokavi in pulijem.
http://www.modna-zvezda.si/images/%C5%BEenske-kavbojke-mandarin.jpg
http://www.jrsport.si/prenos/58280.JPG
Bilo je na začetku decembra, zato je bilo zunaj že kar mrzlo. Hitro sem pograbila torbo ter stekla na hodnik, kjer sem se obula v črne neoriginalne allstarke.
http://subno.net/wp-content/uploads/2013/07/messenger-bags-for-schooltactical-shoulder-bag-distressed-messenger-bag-messenger-school-sitsd6am.jpg
http://mmc.bolha.com/1/image/144240/146231/Crne--visoke--usnjene-All-Staar-teniske_518d317e4db29.jpg
V ogledalo se nisem pogledala. Zakričala sem:"Adijo!" ker sem hotela čim hitreje iti na pot. Takrat pa:" Kim! Zajtrk!" iz kuhinje sem zaslišala mamin glas. Saj res! Zajtrk! Že sem hotela steči v kuhinjo in videti, kaj mi je mama napravila, ko sem pomislila na svoj zavaljen trebuh. "Nisem lačna!" sem zakričala nazaj. Saj ne bom postala anoreksična, če izpustim zajtrk, kajne? Že sem hotela oditi, ko se je mama prikazala na vratih:" Nismo se tako zmenili, Kim." "Če pa res nisem lačna," sem ji ugovarjala. Mami sem povedala, da nameravam hujšati in to sem kmalu obžalovala. V petek zvečer mi je namreč pripravila dvourno predavanje o tem, kaj pomeni zdravo hujšati, kaj pomeni anoreksija, bulimija, kateri so znaki teh bolezni, kako se najbolj zdravo hujša,... Skratka šlo mi je pošteno na živce, a kaj hočemo. To je vendar delo zdravnic. Bolje rečeno bivših zdravnic. Mamo so namreč pred dvema mesecema odpustili. Zato smo se tudi morali preseliti v to majhno in zakotno stanovanje v petem nadstropju stanovanjskega bloka blizu središča Ljubljane.
http://www.esal.si/images/phocagallery/stresna_kritina/valovitka/reference/thumbs/phoca_thumb_l_dsc00836.jpg
"Že včeraj zvečer si izpustila večerjo, kar sem spregledala, ker si spala. Tega, da pa bi danes izpustila zajtrk, najpomembnejši obrok dneva pa ne bom dopustila."
"Ampak mami, resnično nisem lačna in še pozna sem. Danes bom šla peš v šolo," sem se poskusila izmazati.
"Zaradi petih minut pa ja ne boš tako pozna," se ni dala mama.
Vedela sem, da je nikakor ne bom mogla prepričati, da bi me izpustila, zato sem ji poklapano sledila.
http://delightfuldwelling.files.wordpress.com/2009/05/kitchencoast4.jpg
V kuhinji sem zagledala očeta, ki je jedel kruh na debelo premazan z marmelado. Vprašal me je, če bi tudi jaz enako, pa sem odkimala in rekla, da bom samo jabolko in jogurt.
"To dieto pa smo vzeli resno kaj?" se mi je nasmehnil.
"Ja... Upam, da mi bo uspelo," sem odgovorila.
"Ljubica veš, da ti bo. Samo dovolj odločna in tudi pametna moraš ostati. Veš nekatera dekleta se na začetku trudijo, da bi še zdravo živela, pozneje pa..."
"Ja mama vem! In zdaj morem resnično iti!"
Na hitro sem vase zbasala jogurt jabolko pa sem kasneje vrgla v torbo.
Uspelo mi bo! Mora! Dovolj sem močna!
12. september 2013
u145629
u145629
V šolo sem prišla malce kasneje, kot sem pričakovala.
http://informativni-dan.com/wp-content/uploads/2012/10/%C5%A0olski-center-Celje-Srednja-%C5%A1ola-za-kemijo-elektrotehniko-in-ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo2.jpg
Ura je bila že 7.58. ko sem prisopihala do glavnih šolskih vrat. Očitno sem mislila, da sem v boljši kondiciji. Stekla sem po stopnicah v prvo nadstropje in se tik pred razredom skoraj zabila v nekega učenca iz višjega letnika.
http://29.media.tumblr.com/tumblr_m2j092kIbd1r7x7zzo1_500.jpg
"Ej, pazi kot hodiš debeluhinja!" mi je zakričal v obraz tako, da sem lahko zavohala njegovo smrdljivo sapo. "O-oprosti," sem tiho rekla in pogledala v tla. Še nekaj trenutkov je stal pred mano, kakor da bi pričakoval, da bom pokleknila pred njim in ga pričela prositi za odpuščanje. Ker pa nisem več ničesar dodala je samo prhnil, me grobo odrinil in odkorakal mimo mene.
Znova sem pogledala na uro. 8.03. Zamudila sem. Na tej šoli so vsi učitelji noro obsedeni s točnostjo, razen učitelj slovenščine, ki še sam včasih zamudi tudi po 10 min. Smola, da prvo uro nimam slovenščine. Globoko sem zajela sapo, potrkala in odprla vrata. Počasi sem vstopila v učilnico, kjer je vame pogledalo 25 parov oči. S sklonjeno glavo sem odkorakala do učiteljeve mize. Na stolu poleg nje je sedela učiteljica Thomas. Učiteljica angleščine.
kevinonkars.filehttp://29.media.tumblr.com/tumblr_m2j092kIbd1r7x7zzo1_500.jpgs.wordpress.com/2012/05/anger-management2.jpg
Angleščina mi je bila vredu jezik in v njej nisem niti bila tako slaba. Vendar sem jo zaradi učiteljice popolnoma zasovražila. V njej sem se poslabšala najbolj v razredu in večinoma imam same dvojke. Sedaj so se vame zapičile njene ledene zelene oči.
"Gospodična Curk. Ali vam je kdo umrl doma, da ste si drznili zamuditi?" me je ledeno vprašala.
"Am... ne," sem tiho odgovorila.
"Kaj ste rekli, gospodična? Nisem vas slišala," je zajedljivo odgovorila. Bog, kako sem jo sovražila! Dovolj mi je bilo njenega vsakodnevnega najedanja. Visoko sem dvignila glavo:" Ne! Nobeden mi ni umrl! V šolo sem prišla peš in zamudila tri minute. Prosim vas, če mi opravičite zamujeno!" Še sama sem bila presenečena nad sabo, zato sem po mojem slavnem govoru zardela in sklonila glavo.
"Nikoli več ne povzdigni glasa nad menoj! Ti je jasno!? No, kaj si rekla? Peš si prišla v šolo? Kaj si zaspala in zamudila avtobus?"
Ja, to je bilo to, ja. Reci, da je bilo to. Iz mojih ust pa pride:" Ne, odločila sem se, da bom shujšala." Pa kaj je narobe z mano? Kaj je bil jogurt zastrupljen ali kaj? Zakaj ne morem ostati tiho, kot vedno? Vsi v razredu so najprej utihnili, nato pa je tišino prva prebila Vanessa.
http://data.whicdn.com/images/66913018/large.jpg
Začela se je na vse grlo hihitati, vsi ostali pa so ji sledili. Kmalu je bilo v razredu morje glasov, ki se mi smejijo. Samo v zadnji vrsti so trije obrazi ostali resni. Ozrla sem se k njim po pomoč, vendar so ostali resni in nepremični.
12. september 2013
u145629
u145629
Učiteljica angleščine:
http://kevinonkars.files.wordpress.com/2012/05/anger-management2.jpg
12. september 2013
u151143
u151143
Ful ful ful ful ful dobro cela pisateljca.
NEXT!!! punk-rock queen aja? kku
13. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxttttttt
čisto ne vrhu je na desni strani naslova gumb like
13. september 2013
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxzttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt+nova bralka
14. september 2013
u151143
u151143
punk - mja ma z fb

hvala bogu, kr si zasluši dosti bralcev. so proud of you my friend <3
14. september 2013
u145629
u145629
oooo hvala pinkfloyd <33
hvala usem...
15. september 2013
u145629
u145629
"Pestro jutro, kaj?" me je zbadljivo vprašala Jana, moja najboljša prijateljica od... od kar pomnim.
http://2slick.com/web/wp-content/themes/smartit/admin/extensions/timthumb.php?src=http%3A%2F%2F2slick.com%2Fweb%2Fwp-content%2Fuploads%2F2012%2F11%2Fpretty_tumblr_girl_smile.jpg&w=845
Vedno sva tičali skupaj, skupaj sva se učili, hodili po trgovinah, se zabavali, preživljali lepe in manj lepe trenutke... skratka bili sva neločljivi. Ko sem še živela v moji prejšnji hiši, ki niti ni bila tako slaba... pravzaprav je bila res lepa, je skoraj vsaki vikend prišla k meni za prespat.
http://www.thecitizen.com/sites/default/files/imagecache/LightboxPopUp/images/4926-newsnewnan-tour-homescolor.jpg
Zdaj seveda tega ne morem več početi, saj ne bi imela kje spati. Zato sva se odločili, da pridem naslednji vikend jaz k njej.
http://jessecaldwell.info/wp-content/uploads/2012/12/house_for_sale_in_oakville_ontario_ref_856402_96635445922552904.jpg
V prvem letniku srednje šole sva v svoj "trop" sprejeli še dva člana. En izmed novih članov je bil Miha.
http://25.media.tumblr.com/tumblr_lse094g0Hn1qj8u4yo1_500.png
Sprejeli sva ga, ker je bil vedno sam in začel se nama je tako rekoč smiliti. Bil je pravi primerek "piflarja". Pameten, z očali na nosu in zobnim aparatom. Za razliko od ostalih piflarjev je bila njegova koža gladka, brez mozoljev. Njegovi temno rjavi lasje so bili vedno urejeni. V bistvu je bil vedno brezhibno urejen. Mogoče je k temu pripomoglo to, da so bili njegovi starši eni najbogatejših ljudi v Ljubljani. Če povem res iskreno kaj si mislim o Mihu, moram reči , da niti ni tako slab. Mislim je pameten, bogat, zabaven (še kar), ni mu težko biti v moji bližini. Samo aparat in očala bi si odstranil in bil bi presenetljivo privlačen.
Druga nova članica pa je Kristina.
https://fbcdn-sphotos-g-a.akamaihd.net/hphotos-ak-prn2/p480x480/969285_379490512167697_1198877058_n.jpg
Tudi ona je bila večkrat sama. Oziroma pri njej je bilo tako: imela je kar precej prijateljic, ki so se družile in pogovarjale z njo samo ko so jo rabile. Recimo, ena od "prijateljic", Karin je rekla:" Kristina, pojdi nam po pijačo," in Kristina je odšla. Ko je prinesla pijačo so se ji vse zahvaljevale in jo hvalile, kako je dobra in lepa, potem, ko pa je niso več potrebovale so ji rekle naj gre, ker se preveč vsiljuje. Tako vedenje je še hujše, kot pa če moraš biti vedno sam. Tako smo jo z Jano spodbujale, da naj pove tistim njenim "prijateljicam" kaj si misli in se pridruži najini skupini. Povabilo je z veseljem sprejela in tako je nastala vesela štirica. No, vesela ravno ne, se pa med sabo res dobro razumemo in preživljamo prosti čas.
"Ja, precej pestro," sem ji odsotno odgovorila. Razmišljala sem ali bi šla na malico ali bi potrpela do kosila.
"Kiimm, zemlja kliče!" mi je v uho zakričala Kristina.
"Ja, okej! Ni ti treba kričati name!" bila sem maaloo nejevoljna, ker se je jutro tako odvilo. Predstavljala sem si ga popolnoma drugače. Jaz pridem v šolo peš (prvič), in sem nerazumljivo dobre volje, ker mi je to končno uspelo. V šoli se še potem cel dan počutim odlično, nekajkrat srečam Toma, dan pa mine brez posebnih zapletov. A zgodilo se je ravno obratno.
"Ali bi lahko, prosim odšli na malico?" je nestrpno vprašal Miha.
"Ja, jaz sem tudi že pošteno lačna," se mu je pridružila Jana.
Vsi so pogledali mene, kot da sem nekakšen njihov vodja, od katerega morajo dobiti dovoljenje. "Kaj tako gledate?" sem vprašala.
"Greš tudi ti z nami na malico, ali se boš držala svoje diete?" me je vprašala Kristina.
"Seveda gre tudi ona z nami!" se je vmešala Jana, še preden sem imela možnost odgovoriti. Prijela me je za roko in me hočeš nočeš potegnila za sabo.
15. september 2013
nexxxxxxxxxxttttttttttt
15. september 2013
u151143
u151143
NEEEEEEEXTTTTTT
PISATELJCA
15. september 2013
u145629
u145629
Prispeli smo v jedilnico.
http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/files/2011/12/Viz_Cantina1_RGB.jpg
Bila je polna dijakov, ki so lačno grabili po vseh vrstah dobrin. V naši jedilnici si si lahko vzel kar hočeš in kolikor hočeš. Bila je samopostrežna. Postavili smo se v vrsto in čakali, da pridemo na vrsto.
"Da ne bo zmanjkalo hrane še preden pridemo na vrsto," je rekel Miha.
"Itak, da ne bo. Ne sme!" je glasno odgovorila Kristina.
"Kaj si tako lačna ali kaj?" sem se pošalila. Ona je šalo na žalost narobe razumela.
"Kaj hočeš s tem reči? Hočeš reči, da sem debela? Kaj misliš, da bi morali vsi biti na dijeti, tako kot ti? Veš nismo vsi tako debeli! Nekateri je ne potrebujemo!"
Tisti, ki so jo slišali so se presenečeno ozrli vanjo. Sama sem bila popolnoma pretresena, saj nisem pričakovala, da bom iz njenih ust kdaj slišala kaj podobnega. Zato tudi nisem uspela oblikovati primernega odgovora in sem kot riba samo nemo odpirala in zapirala usta. Jana je bila ravno tako pretresena in je samo z izbuljenimi očmi gledala Kristino. Kot je delovalo se je tudi Kristina čez nekaj sekund zavedla, kaj je pravkar priletelo iz njenih ust in njen izraz na obrazu se je spremenil v zaskrbljenega.
"Kim...jaz...mislila sem, da...veš nisem hotela..." je nekaj momljala Kristina, ampak jaz sem jo samo na pol poslušala. Preveč sem bila zaposlena s tem, ko sem se borila, da ne bi bruhnila v jok. Jana je morala to opaziti, saj se je prerinila predme in me začela s hrbtom potiskati proti izhodu, obraz pa je vestno prikovala na Kristino. V takšnih trenutkih sem bila tako ponosna sama nase, da sem vsaj eno stvar v življenju naredila prav. Si izbrala najboljšo najboljšo prijateljico. V tem trenutku je Jana delovala kot prava zaščitniška levinja, ki s vsem svojim telesom ščiti svojega otroka. Ko bi ji bila vsaj malo podobna.
Ko sva prišli ven iz jedilnice se je obrnila proti meni in me pogledala v obraz:" Kim, vse je vredu. Kristina se je samo malo pretiravala. Saj veš kakšna je. Še sama vedno praviš, da v vsem pretirava."
"Ja, ampak tokrat je imela prav," sem ji rekla in pustila, da so solze spolzele po licu.
http://24.media.tumblr.com/6a6514606cdf80392242b80ce9d7c8d3/tumblr_mn0nbkIaNP1s3ve0mo1_500.gif
"Ne, Kim! Ni imela prav! In ti to veš! Kim! Ni. Imela. Prav!! Nisi debela!"
"O, poglej, poglej. Kako simpatično. Prijateljica se laže prijateljici, samo da ta ne bi bila več žalostna. Ampak veš, prijateljstvo temelji na iskrenosti. Ne pa na laži!" Vanessa se je s svojim krdelom prikazala izza vogala.
http://images.wikia.com/fanon/images/4/44/The_Plastics_of_Mean_Girls_3.png
"Izgini, da se ti ne bo kaj zgodilo, punčka," je proti njej grozeče zasikala Jana.
"Daj no, Jana. Kaj še sploh počneš s to luzerko? Ti ne spadaš k njej. Ti spadaš k nam. In ti to veš!" je rekla Vanessa.
"Raje umrem, kot pa da bi se pridružila tvojemu krdelu in postala ena od tvojih lutk!" je razjarjeno zakričala Jana.
"Napačna odločitev," je grozeče in malce preveč dramatično odgovorila Vanessa. Njene izrazito zelene oči so se zabliskale
http://www.picturescollections.com/wp-content/uploads/2012/04/Green_Eyes_by_catsastrofic.jpg
in njena lica so se škrlatno obarvala. Predvidevala sem, da se le s težavo zadržuje, da ne eksplodira in ubije vsakogar, ki je v njeni bližini. Z neverjetno hitrostjo se mi je približala in pograbila mojo šolsko torbo, vso njeno vsebino raztresla po hodniku, torbo pa zalučala daleč naprej, da je s treskom pristala na tleh.
http://www.pmbuild.co.uk/img/banner-school-corridor.jpg
"Kaj je narobe s tabo?!" je zakričala Jana.
"To se zgodi, če ne upoštevaš pravil," tiho odgovori Vanessa.
"Kakšnih pravil? Poslušaj me, ljubica! Jaz ne upoštevam nobenih pravil, razen svojih! Jasno?! Zapomni si to za vse večne čase, dokler boš živa!" Jani se je popolnoma utrgalo.
Vanessa je še nekaj trenutkov napeto strmela v Jano, kot da bi hotela usmerjati njene misli. Kar naenkrat pa je napetost popustila. Poleg Vanesse se je prikazal Tom.
http://hot-wallpapers.net/wp-content/uploads/2013/07/alex-pettyfer-7302-2560x1600.jpg
Sploh nisem videla, kdaj je prišel. Ko sem ga zagledala, se je zdelo, kot da sem doživela mini šok. Srce mi je popolnoma podivjalo in mislila sem, da mi bo raztrgalo kožo in priskakljalo na plan. Zato se si roko za vsaj slučaj položila tja, kjer naj bi bilo srce. Sesedla sem se na kolena in začela pobirati s tal vsebino torbe.
"Vanessa," sem zaslišala Toma. Pogledala sem k višku in videla, kako jo je prijel za roko. Hitro sem sklonila glavo, da mi ne bi bilo potrebno videti še česa več. Že to je bilo preveč. Vanessa ga je pogledala in tiho prhnila. Nato je iztrgala roko iz njegovega prijema in rekla svojemu krdelu:" Pojdimo dekleta. Tukaj nimamo več česa iskati."
Ko so odšle je Tom še nekaj trenutkov obstal na mestu. Začutila sem njegov pogled na sebi in še bolj sem se pritisnila k tlom. Ni mi bilo všeč, da me je tako gledal, ko se nisem imela možnosti "braniti". Nato se je obrnil k Jani in jo vprašal:" Si vredu?"
Jana je, popolnoma nič ganjena, ker jo je ogovoril najbolj sexy tip na šoli odgovorila:" Ja, vredu sem," in se obrnila stran od njega. Videla sem, kako se je enkrat prestopil, nato pa odšel za svojimi prijatelji, ki so ga čakali na koncu hodnika.
15. september 2013
next (y)
15. september 2013
Sorci, ker smetim, ampak bi si kdo ogledal, napisal next in potem še bral?
http://www.igre123.com/forum/tema/eet-ke-ove/61924/
Neeeeeeeeeeeeeeext
15. september 2013
u145629
u145629
okej jst sm se odločla, da ne bom več pisla tega foruma, ker pač mi skorej nobeden ne nexta in bom to zgodbo kej sm jo misnla tukej napist rajši napisala kam drugam in bom, če bo uspelo v daljni prihodnosti izdala knjigo. Pač ker je full kar nekej tle nekej pist in nobenga ne zanima in še ideja ni tok slaba, tko da jo rajši uporabm d napišem kašno dobro knjigo
Tko da, če boste kdaj zasledili začetek kakšne knjige podobn temu, boste vedli od koga je...
With love... FREEDOM... <3
16. september 2013
u145629
u145629
ja okej... itak ne več pišem..
16. september 2013
u151143
u151143
Škoda!
16. september 2013
https://www.igre123.com/forum/tema/ko-ob-tebi-ostane-le-en-clovek/61865/1

Za začetek vam bom malo namignila o čem bo govorila: Nika je 14-letnica, ki ima kar zanimivo preteklost. Skozi zgodbo boste lahko spremljali njeno odraščanje. Vzponi in padci, ki jih doživlja skoraj vsak najstnik. Naredila bo tudi nekaj hudih napak, zaradi katerih se cel svet obrne proti njej, vendar obstaja tudi fant, ki ji pomaga in z njo preživlja to težavno obdobje

vračam oglaševanje..
17. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg