Forum
Hejla
sem Lucija in pišem zgodbice. Tukaj bi pisala zgodbico o punci Kim ki pade v depresijo ampak kmalu spozna prijatelja in ko je že vse v najlepšem redu, se stvari druga za drugo zapletejo...
Pač najprej bi malo opisala

Živjo. Sem Kim Nowles in stara sem 16. Nimam prijateljev in sem vedno sama.
Treniram hip hop in sicer že 10 let.
Vsaki dan se zbudim v strahu, kako bo ko pridem v šolo. Me bodo čudno gledali ko bom hodila po hodniku čisto sama, brez vsakega prijatelja? Se bojo norčevali iz mene? Bodo govorili za mojim hrbtom o meni? Ali celo pred mano? No vsako jutro razmišljam o tem! Vsaki dan osamljena hodim po groznih hodnikih moje srednje šole! Vsaki dan pridem domov objokana, polna z vprašanji, zakaj nihče ne stopi do mene in se pogovarja z mano, zakaj me nihče ne pogleda z nasmehom na obrazu?
2 leti nazaj sem začela tudi z rezanjem.

Zaj pa bi rabla vsaj 3 nexte za začetek
12. avgust 2014
Next
13. avgust 2014
okej, bom kr napisala haha
.................................................................................
1.DEL:

Budilka je zvonila in vstala sem iz postelje. Bila sem utrujena in prestrašena ker sem vedela da je šola in da bom spet sama tavala iz učilnice v učilnico. Šla sem pod tuš, si umila lase in si jih posušila in se uredila. Napolnila sem torbico z zvezki ki jih potrebujem, globoko vdihnila, vzela telefon in slušalke ter se počasi odpravila proti avtobusni postaji. Hodila sem in vmes poslušala glasbo. Na postaji sem čakala da je prišel avtobus in se nato vsedla na enega izmed praznih sedežev. Še vedno z slušalkami v ušesih sem spustila solzo, ki jo je povzročil strah pred osamljenostjo. Avtobus je ustavil pred šolo in skupaj z drugiimi sem izstopila, čeprav bi bila raje ostala na avtobusu in se peljala v neskončnost.
Počasi sem hodila prosi šoli. Oči so se obračale proti meni z neprijetnimi pogledi in ne nasmejani obrazi so mi privlekli roso na oči ampak sem zadržala solze. Bilo je kot da nisem človek, kot da sem nečloveško bitje, ki napada svet. Neprijeten občutek se je razlil po celem telesu. Noge so mi popuščale, ampak mi je uspelo priti do razreda. Kot vedno sem stopila v prostor in se usedla v svojo klop. V mislih sem imela smo to "I'm only human, and I bleed when I fall down."

Next?
14. avgust 2014
Next
14. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg