Forum
мα∂∂ιє

"Maddie, Maddie!" Premetavala sem se in slišala zvoke v moji glavi. Zvoki, ki mi niso dali spati. Zaradi njih sem bila pokonci še dolgo v noč. Naslednje jutro me je zbudil vonj vafljev. Ko sem prišla do kuhinje, je v njej že stala mami. Dišala je kot ponavadi. Po svojem parfumu, ki ga nikdar ne zamenja. Zato vedno diši po svežih vijolicah. Ko sem vstopila me je nežno pozdravila z glasom, ki ga ima le ona. " Dobro jutro miška!" Tega se veselim prav vsak dan. Sedla sem za malo mizico, ki jo imamo v kuhinji, saj sem edinka in ne potrebujemo velike mize. Mami je predme postavila poln krožnik vafljev z medom. Med se je cedil iz vafljev in iz mamine prijaznosti. Oče je bil pravo nasprotje. Vedno je govoril z visokim in globokim glasom. Normalen človek bi se ga bal, vendar onadva sta me crkljala do 14 leta, ko sem rekla, da je dovolj. Takrat smo se vsi smejali moji resnični šali. Takrat si sploh nisem mislila, kaj se bo zgodilo. Nihče si ni. Ko sem pojedla, sem pogledala na uro. Takrat sem začela vpiti. Mami me je gledala tako prestrašeno, da se mi je kar zasmilila. " Ura je 7.45!!!!" " Vem ljubica, kar pohiti v šolo, da ne boš pozna!" S hitrimi koraki sem se vlekla v šolo. Bil je čaroben dan, poln vonjav po pomladi. Ko sem prišla v šolo pa me je čakalo neprijetno presenečenje. Prihitela sem do svoje omarice , ko sem na hodniku zagledala našega učitelja za matematiko. Hitro sem se preobula, vendar že je stal pri meni. Vame je gledal tako grozeče, kot je znal le on. Jaz pa sem vanj gledala kot tele v nova vrata. Dobesedno. " Kaj nimaš zdajle biologije damica?" Sovražim, ko mi reče damica. Takrat se počutim tako otročje majhno. Stekla sem do razreda in se hitro pripravila. Učiteljica me je najprej le gledala, potem pa si nekaj zapisala v dnevnik. Upala sem, da bom zvedela kaj. In res po 1. uri me je poslala k ravnatelju Ravnatelj je bral njeno poročilo o meni. Gledal me je izpod njegovih očal, ki jih ima za branje. Ko je prebral, je odložil list, čisto počasi, in se zazrl vame. " Poslušaj mlada dama, mi lahko objasniš?" Takrat sem globoko zajela sapo ,saj nisem vedela, kaj naj mu rečem. Nato pa začela govoriti. " Zaspala sem, potem me je na hodniku ustavil g. Šepec, in nato sem pritekla v razred hitro kot sem mogla, ker nisem hotela zamuditi snovi, in potem ,potem....!" " Dovolj bo! To ti pogledam čez prste, naslednjič pa dobiš neopravičeno mlada dama! Sva se razumela?!" Še predobro sem ga razumela. Preostanek dneva sem gledala skozi okno in razmišljala o glasu iz sanj. Kaj pomeni, se bo kaj zgodilo, se je kaj že zgodilo? Nič nisem razumela, saj se mi to še ni zgodilo! Očitno je,da je nekakšen znak, vendar kakšen?

Hope you like it?
next?
29. oktober 2013
kakorkoli next bo napisala tutkfrutk
30. oktober 2013
u28319
u28319
Neeekštt:33
30. oktober 2013
ℓєαн

Znak, hmm kakšen znak neki? Mislila sem si, da bo ta znak pozitiven saj kaj drugega tako ali pa tako ne more biti. A sem se krepko zmotila.
''Leah, pogovoriti se morava'' Ah spet pogovori, ki jih tako sovražim. Mučno mi je poslušati kaj govori mama saj mi preveč misli križa vse kar slišim. ''Kaj pa je narobe mama?'' Vem kdaj je kaj narobe, to zaznam v njenem tonu glasa. ''Selimo se Leah, v Angliji je boljše''. Selimo?? SELIMO?!?!? NE NIKOLI! Ne grem tja za nikakršnjo ceno. Ni govora! Tukaj imam prijatelje, svoji bff zaupam najbolj in brez nje ne bi zdržala niti 1 tedna! Ni šans mami! ''Ja Leah tako je, spakiraj jutri se odpravimo'' Okej, uredu bom pač morala sprejeti dejstvo, da sem še zmeraj pod starševsko kontrolo. Še zadnjič bom spala v svoji postelji, še zadnjič videla mojo sobo in še zadnjič videla plakate, ki jih imam po celi svoji sobi. Spakiram in grem spat. Ampak spati ne morem. Misli se mi v glavi križajo in zvijajo na vse načine. Mislim o tem, da mogoče pa res ne bo tako grozno iti v Anglijo, navsezadnje so tam tudi moji idoli, One Direction. Kaj če jih vidim? Omg ne morem si predstavljat tega. Vsa ta leta sem jih opazovala samo prek youtuba in preko twitter-ja. To nemore biti res. No ko se končno umirim, zaspim. Sanjam o letu, sanjam o tem kako lepa Anglija ubistvu je. Zbudim se srečna, brez skrbi in tudi med potjo sem vesela. Navsezadnje sem si zmeraj želela videti Anglijo.

next?
30. oktober 2013
u28319
u28319
Next!
30. oktober 2013
hvala k bereš
30. oktober 2013
мα∂∂ιє

Na poti iz šole sem bila zatopljena v svojo senco. Toliko misli se mi je podilo po glavi. Kaj naj si mislim, res nisem vedela. Nevem kako vendar znašla sem se na cesti nisem slišala zvoka zavor v naslednjem trenutku pa občutila bolečino, ki je nihče ne bi znal opisati. Zadelo me je v bok in v strahu in nenadnosti sem spustila vse knjige, ki sem jih nosila. Začela sem leteti in leteti. Bolečina je postajala hujša in hujša. Pristala sem na tleh dober meter od mostu, ki sem ga želela prečkati. Imela sem srečo, saj bi moje življenje lahko potonilo v reki, ki je tekla spodaj. Čas se je ustavil. Videla sem ljudi in kri, trenutek kasneje mi je glava ležala v naročju neke mimoidoče gospe. Iz čela mi je curljala kri, in izgubljala sem zavest. Potem pa sem slišala neutolažljiv jok. Ta jok bi prepoznala kjerkoli. Bil je moj oče! Želela sem se stisniti k njemu, ga objeti in potolažiti. Vendar nisem mogla. Moje telo je bilo priklenjeno na mrzla pomladna tla. Zakaj jaz, in kdo me je zbil, sem se spraševala. Ko sem slišala očetov jok bližje in bližje. Pogovarjal se je z gospo, katera je tako lepo poskrbela zame. Kričala sta, drla drug na drugega. Vendar zakaj, kaj ima oče s tem? Ko sem nenadoma slišala: " Kako je niste videli? Saj je dovolj velika, menda ne mislite, da Vam bom verjela?" To je bil glas ženske. Vendar zakaj kriči na očeta. Takrat se mi je posvetilo. Seveda oče me je zbil! Vendar zakaj? Saj sem se sama znašla na cesti, in zdaj...., zdaj nevem če ga bom sploh še kdaj videla. Pripeljali so se rešilci. Videla sem le še kri in avto, potem pa se mi je zameglilo. Nisem vedela, kaj ali kdo ali kje sploh sem. Pred mano pa se je pokazala luč, ki je ne znam opisati. In na koncu luči tema. Približevala sem se ji z vso hitrostjo, občutek pa ni bil nič kaj prijeten. Takrat sem se zavedla. Umiram! Misel mi je v glavi odmevala kot zvon na nedeljsko mašo. Tako sem se prestrašila. Toda takrat je po meni pognala elektrika. Zbudila sem se in na vso moč zadihala. Okoli mene so stali zdravniki in sestre. Bilo jih je okoli 10 vse skupaj. Začela sem jokati. Hotela vprašati za očeta, vendar nisem mogla. Moje telo je bilo nemočno in spet se je začelo izgubljati. Nisem imela moči, nisem se mogla rešiti sama. Preprosto nisem mogla.
Hope you like it!
next?
30. oktober 2013


30. oktober 2013
u28319
u28319
Neext
30. oktober 2013
u153281
u153281
neeeeeeeeeeeext
30. oktober 2013
next
30. oktober 2013
hvala k berete res hvala :*
30. oktober 2013
next prihaja
30. oktober 2013
u28319
u28319
Okss
30. oktober 2013
ℓєαн

In tako smo prispeli v Anglijo. WAW! Pa saj nisem mogla verjeti, London je čudovit!


Komaj sem čakala, da raziščem vse kotičke tega lepega mesta. Oblekla sem se:

in odšla po mestu. Ko sem se tako sprehajala po ulicah Londona, sem opazila, da so postavili čisto nov lunapark! Tako ali pa tako mi je bilo dolgčas, zato sem si rekla zakaj pa ne.

Medtem ko sem se odločala kaj bom najprej sprobala, sem v daljavi zagledala postavo, ki mi je bila nekam znana. Le od kje to osebo poznam? Hmm.. Stopila sem bližje, a ne tako bližje, ker je bilo polno kamer. ''Kaj neki snemajo?'' sem zaslišala glas za sabo. Obrnila sem se in zagledala sem fanta, ki je gledal vame. On:

Odgovorila sem: ''Nimam pojma, ravnokar sem prišla.'' Kamere so se malo odmaknile in nekako sem uspela videti osebe, ki so skakale sem ter tja.
Koga je Leah zagledala?
Je kul zgodbica?
Next?
30. oktober 2013
u153281
u153281
Koga je Leah zagledala? 1d
Je kul zgodbica? ja fullll fayna
Next? neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
31. oktober 2013
u28319
u28319
Koga je Leah zagledala? One direction!
Je kul zgodbica? Jaaaa ful mi je ušeeč:*
Next? Neeeeeeeekštt;3
31. oktober 2013
мα∂∂ιє

Tokrat so se zdravniki trudili po svojih močeh, vendar jaz sem spet videla luč, ki je ugasnila. Le zakaj, kaj se dogaja. Odprla sem oči in ugledala zamaskiran obraz. Tako sem se prestrašila. Zdravniki so začeli vpiti in se smejati, mene pa je bolel obvezan bok. Pristala sem v bolnišnici. Kmalu se je poleg mene znašla mami. Prinesla mi je knjigo od moje naj skupine. Vendar je nisem mogla brati saj sem komaj gledala. Mami je jokala poleg mene, jaz pa sem želela vedeti kje je oče? Odpeljali so ga na sodišče. To je vse kar sem izvedela.



Ko je mama odšla sem že dolgo spala. Zvečer sem se zbudila, ko me je budila medicinska sestra. Povedala mi je nakj, kar mi bo za vedno spremenilo življenje. V tistem trenutku se mi je življenje ustavilo. Pulz, ki sem ga pred nekaj trenutki imela še v redu, se je začel zmanjševati. Luč v meni, ki mi daje voljo do življenja je začela ugašati, dokler ni popolnoma ugasnila.
Kaj je Maddie zvedela od medicinske sestre?
Katera skupina je Maddijina najljubša?
next?
31. oktober 2013
next
31. oktober 2013
u28319
u28319
Next
31. oktober 2013
ℓєαн

Tako je! Uganili sta. Zagledala sem One Direction. Obnemela sem. Nisem mogla verjeti, da jih vidim. Stali so le nekaj metrov stran od mene. Morem se jim približat, morem. Odšla sem do varnostnikov in zaklicala ''Hey, i'm Leah! How are you?'' Med pavzo se mi je približal Zayn. Lepotec en. Sramežljivo me je pogledal. ''Hello!'' je rekel. ''Hi, Zayn''. Nisem mogla verjet, da si je vzel čas za pogovor z mano. ''You're Leah right?'' ''Yes, why do you ask?'' ''Because we just need one girl for our next music video!''. Nisem si mislila da bodo ravno mene povabili. Ampak seveda sprejmem. ''Oh, Story of My Life?'' sem vprašala. ''Yep, thats right! , come here''. In začeli smo snemat. Video pride ven 3.11, zato pozorno glejte, mogoče me zagledate!

Snemanje je bilo zakon! Še celo noč nisem spala ker sem razmišljala le o One Direction in novem videu.
--------------------------------------------------------------------------------------------
Ta obsedenost se mora nehati. Ampak tako zelo so mi pri srcu. Ne, nadaljevati moram svoje življenje brez njih. Zaživeti moram življenje in ne smem verjeti v nekaj kar se nikoli ne bo zgodilo Ampak to so moji idoli, vsa ta 3 leta so mi bili tako zelo pri srcu.
Vse te misli so se mi podile po glavi. Zakaj, se vprašate...Še sama nevem. Nisem mogla sprejeti tega da bo vsega enkrat konec. Konec bo objemov, konec veselih, žalostnih dogodkov, konec visenja dolgih ur na računalniku v upanju, da dobim karte, ne zamudim nobene nove novice. Nihče ni razumel te moje navezanosti na njih in tudi nikoli nihče ne bo. Ta nasmešek na njihovih obrazih, ki te edini spravi v dobro voljo v slabih trenutkih. Te glasovi, ki pojejo z dna svoje duše, ko dobiš metuljčke v trebuhu ko samo slišiš ''One Direction'', te solze, ki same priculjajo, ko veš da jih nikoli ne boš spoznal, ali nikol jih videl. Vseh občutkov se res ne da opisat.
------------------------------------------------------------------------------------------
''Zayn!'' je nekdo zaklical. Tako sem bila zatopljena v svoje misli, da nisem vedla kaj se dogaja okoli mene. Pogledala sem čez ramo in zagledala..
31. oktober 2013
next
01. november 2013
u28319
u28319
Nekštt
01. november 2013
мα∂∂ιє

"Maddie, Maddie! Zbudi se!" Sredi noči je k moji postelji pristopila sestra. Povedala mi je, da je bil tu oče, da bi pobral mamo in jo odpeljal domov. Mislila sem, da to pač ni nič takega, zaradi česar bi me morala buditi. Vendar ni bilo samo to. Čutila sem napetost v zraku. "Maddie, prišlo je do nesreče. Tvoja mama in oče sta se zaletela z avtomobilom." Takrat se mi je življenje ustavilo. "Vendar kako, kaj je z njima, sta v redu?" Medicinska sestra me je pogledala zviška, vendar se je bledo nasmehnila in me močno objela. "Ljubica, tvoja starša sta mrtva." "Kaj??? Kako?" "Udarec je bil prehud Maddie. Žal ga nista preživela." Moje srce se je ustavilo. Glava mi je omahnila nazaj na blazino iz sestrinih rok. Utrip pa se mi je spet zmanjšal. Tokrat je trajalo le par minut oživljanja, saj je bil šok blag in so me z lahkoto rešili smrti. Sama sem se obtoževala. Zakaj nisem hodila trezno? Zakaj onadva? Najraje bi kar umrla!



Zaspala sem nazaj. Vendar je bilo z cevkami okrog in okrog težko. Zjutraj sem se zbudila pozno, in poleg mene je sedela mamina sestra, moja teta. Rekla je, da me bo odpeljala iz bolnice, čim bo lahko. Imela sem jo rada, vendar nisem želela stanovati pri njej. Jaz sem živela v Parizu, imela hišo s pogledom na Eifflov stolp. Ona je živela kilometre dlje. Načrtovala sem pobeg, čim pridem iz bolnišnice. Teto bom prosila naj me pelje na sladoled, vendar takrat bom zbežala. Na letališče. Vendar kam lahko grem. Takrat sem se spomnila. Seveda! Moja babica živi v Londonu! Kar k njej bom šla. Tako sem se odločila kaj in kako. Bila sem ponosna nase, in na svoj pogum. Vendar praznina je bila vsak trenutek večja, prav tako bolečina. Čim hitreje moram priti ven. žpreprosto moram.




next?
01. november 2013
u153281
u153281
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
01. november 2013
u28319
u28319
Next
01. november 2013
u151965
u151965
next+nova bralka
01. november 2013
u138070
u138070
nextttt
01. november 2013
next
01. november 2013
Sporočilo!
Hej vsem bralkam najine zgodbe. Zlo sva vam hvaležne, da berete najino zgodbo.Ker tutkfrutk nima več časa, ne bo mogla več pisat te zgodbe.Zato bom njen del prevzela jaz,če pa si premisli in ga bo želela nazaj je zelo dobrodošla.Aja pa še sorry ker ni blo nexta 2 mesca,ampak smo mogle nekak shajat še z šolo in pač temi obveznostmi.
Še enkrt hvala za nexte !!!!
Pinky
13. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg