Forum
Zdravo, no tukaj je moja zgodbica. Namenjena je vsem, ki jo želite in jo boste brali. Zelo vesela bom vaših komentarjev, mnenj, kritik, nextov..

Za začetek predstavim glavne stvari:
Jaz: Emma Brown


Stara sm: 16
Živim: v Londonu
Šola: Akademija Pimlico, 2. letnik
Moja mama Scarlett je stara 36 let in je igralka:


Moj oče Liam je star 37 let in je prav tako igralec:


Imam tudi 6 let staro sestrico Elle:


In 18 let starega brata Justina:


Hiša:


Moja najbolša prijateljica Kim, brez katere si svojega življenja neznam več predstavljat:

Boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

20. november 2013
Pogledala sem na uro. Šit spet sem pozna. Kim me bo ubila. Ampak semafor še kar ni hotel zasvetiti zeleno, tako da sem se še nekaj doulgih minut prestopala v snegu na pločniku. Še dobro da ne sneži, sem razmišljala. Končno je semafor le ugasnil rdečo luč in brezglavo sem stekla čez cesto. Spet sm ful pozna. Ko sem končno prišla do ulice sem povsod zagledala božične okraske, jelke in lučke ki so se že svetile v zgodnjem jutru. Popravila sem si torbo na hrbtu in z njo stekla po ulici. Končno sem zagledala kavarnico. V snegu je zgledala še bolj pravljično kot ponavadi. Pogledala sem proti mizi, kjer sva vsako jutro sedeli s Kim. Seveda je že sedela tam. Ko sem stopila v kavarno je zadišalo po sveži kavi. Stopila sem do mize in si začela slačiti plašč. Ko sem pogledala proti prijateljici me je doletel jezen pogled. "Spet si zamudila" je rekla. "Vem, oprosti" sem odvrnila. "Taksi spet ni prišel pravočasno pa še gneča je zaradi tega snega".
Popili sva kavo, si oblekli plašč in stekli do šole. Vedno sva bili pozni. In to zaradi mene. Vedno sem obljubljala da se bom popravila in da bom bolj točna, Kim pa vedno pravi da bo še dolgo čakala na ta čudež. Nisem jaz kriva da točnosti pač nimam v krvi. Najbrž imam to po očetu.
Ravno pravočasno sva pritekli do razreda, profesorica pa se je pojavila kakšne pol minute za nama. Oddahnili sva si, čeprav sva bili blizu še eni neopravičeni uri. Včasih sem res hvaležna da starša nimata časa da bi lahko hodila na moje govorilne ure.
20. november 2013
Čeprav nista bila prav dosti doma sem imela svoja starša zelo rada. Večino otroštva sem preživela z varuškami, ki so me pazile, starša pa sta bila vedno nekje v tujini. Naučila sem se živeti sama, odraščala sem brez pomoči. Ampak sem se stem sprijaznila. Vedela sem da se Scar in Liam trudita po najbolših močeh, da bi bila čim več časa z nama z Elle. Trudila sta biti doma vsaj za praznike kot so božič in novo leto. Zato je bil to za Jusa, Elle in mene najbolj poseben čas, saj je božič že čez dva dni, jutri pa priletita starša iz amerike.
Ko sem tako razmišljala me je predramil šele zvonec nato pa še glasen vzklik profesorice: "Lepe praznike vsem!", s Kim sva stekli do jedilnice, vzela sem samo solato ker mi drugo ni pasalo. Gledala sem učence kako sedijo na mizah, se glasno pogovarjajo in ne vidijo nikogar okoli sebe. Logično, saj so počitnice. S Kim sva si sedele nasproti, vsaka zatoplena v svoje misli.
Ko sva pojedli me je Kim močno objela, mi zaželela lep božič in rekla da me bo poklicala. Nasmehnila sem se in stopila na mrzel zimski zrak...
06. december 2013
Vdihnila sem svež zrak ki je dišal po snegu in še preden sem se zavedala sem slišala klice iz črne limuzine ki se je ustavila ob pločniku: "Em! Em!" Ozrla sem se proti limuzini iz katere sta mi mahala Jus in Elle. Jusa nisem videla že kakšne dva meseca, ker je čez leto živel v fantovskem internatu kakšni dve uri vožnje iz londona. Pred dvema mesecema naju je z Elle presenetil z obiskom čez vikend, od takrat pa ga nisem videla. Zrasel je. Sigurno je že večji od 185cm sem pomislila. Pomahala sem jima in se nasmehnila. Stekla sem do avta in se vrgla na zadnji sedež. Začutila sem Jusov vonj po njegovi kolonjski ki sem jo res neznansko pogrešala.. Šofer (Chris) nam je pustil nekaj trenutkov da smo samo sedeli tako.. objeti nato pa me je pozdravil: "Kako ste preživeli dan gospodična Brown?"
"Že vsaj 100x sem ti rekla da me lahko kličeš Emma, Chris. Ob živce me spravljaš, tako kot vsi drugi profesorji, ki me kličejo gospodična!" sem jezno pribila. Chris se je samo nasmehnil in skomignil z rameni Jus in Elle pa sta planila v smeh. Vse se je zdelo v najlepšem redu. Bili smo skupaj. Vsi trije. Končno. Ko sem že mislila da je vse popolno, mi je v žepu zazvonil telefon.
28. september 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg