Forum
*****STORY OF MY LIFE - ZGODBA MOJEGA ŽIVLJENJA*****

Živjo ! Sem Larissa van der Grubdich. Imam svetle lase in vijolične oči. Imam nekakšno posebno sposobnost. Če se ti zazrem oči, vem ali govoriš resnico ali lažeš. Zaradi tega sem bolj prestrašena in nič kaj samozavestna ali sproščena.





Imam najboljšo prijateljico Janelle Binnester. Je samozavestna, vsi se vrtijo okoli nje in zato se čudim, da sem prav jaz njena najboljša prijateljica. Ima prečudovite rjave lase, ki ji jih zelo zavidam in svetlo zelene oči, in če je jezna, zasikajo nate kot kača.





Povedala vam bom svojo zgodbo in vam tako razkrila, kako sem sama ugotovila, da nisem navadna, da nisem kot normalni ljudje, da sem nekaj posebnega. In trenutke, ko sem bila jezna, žalostna in ko se je moje življenje tako zapletlo, da nisem vedla, če se bom še kdaj izmotala iz tega labirinta in ugotovila, kaj čuti moje srce...

Je fajna zgodbica?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

29. oktober 2011
neext!
Zacetek mi je ful ušeč!
29. oktober 2011
''Pridi no, malo hitreje hodi, Larissa!'' je bila nestrpna moja najboljša prijateljica Janelle. ''Ja saj že grem,'' sem godrnjala in previdno stopala za Janelle po mokrih in težko prehodnih gozdnih tleh. Janelle je rekla, da mi mora nekaj pokazati, in da mi to lahko pokaže samo na sredini gozda na Magični jasi. Tako smo jo imenovali, ker je bila nenavadno lepa in niti ene rože tam nisi mogel odtrgati brez da bi imel cele krvave roke. Končno sva prisopihali do jase. Bleščala se je v jutranji meglici. Janelle me je povlekla do sredine jase, kjer je bil nekakšen štor. Iz žepa je potegnila neko ogrlico. Njen obesek je bil v obliki zvezde, na sredini pa se je bleščal rdeč diamant. Diamantno ogrlico je položila na štor. ''Poglej,'' je dahnila. Hm? Kaj pa naj pogledam? Pogledala sem ogrlico in nato štor. In tedaj se mi je posvetilo. V štor je bila vklesana prav takšna zvezda, kot jo je imela Janelle na ogrlici. Zajela sem sapo. Kako je to mogoče? ''Si to ti vklesala?'' sem jo nezaupljivo vprašala. Grdo me je pogledala. ''Niti sanja se mi ne, kdo je,'' je rekla in se spet posvetila štoru in ogrlici. Imeli sta nekakšno povezavo, to je bilo jasno. ''Greva sedaj? Bova pozneje razmišljali kako je to možno prav,'' sem na koncu vprašala. Janelle je pokimala in skupaj sva spet začeli hoditi po gozdnih tleh.

Ko sem prišla domov, mi to ni nikakor šlo v glavo. Temeljito sem razmišljala, kakšno povezavo bi to lahko imelo. Skomignila sem z rameni, saj se mi ni dalo več ubadati z tem. Odšla sem na facebook in pogledala kaj je novega. Malo sem preletela Janellin zid, nato pa zaprla prenosnik in zapustila sobo, ter se odpravila k moji mlajši sestrici Marybelle v njeno sobo. Nenavadno je bilo, da je tudi ona imela nekakšno sposobnost. Namreč, vsakogar se je dotaknila, je lahko razbrala njegovo življensko zgodbo, če je to želela. Nekoč so dobili v razred novo sošolko in Marybelle se je je dotaknila ter razbrala njeno življensko zgodbo, da je nikoli ni nihče maral, vsi so jo imeli vedno za čudakinjo in takšne stvari, zato se je tudi spoprijateljila z njo. Marybelle mi je bila prav tako najboljša prijateljica, čeprav je bila leto mlajša.
Ko sem vztopila v njeno sobo, sem se prav začudila, kako njena soba premore toliko ''svinjarije''. Marybelle pa je kot ponavadi ležala na postelji in brala knjigo. Da me je opazila, je trajalo celo večnost. ''Oh, sploh te nisem opazila,'' je presenečeno dejala, jaz pa sem se le nasmejala. ''Kako gre?'' sem jo vprašala. Skomignila je z rameni. Že dva tedna so bile počitnice, midve pa sva le ždeli v hiši, le jaz sem bila tu in tam zunaj z Janelle. ''No poslušaj mala, ne bi bilo pametno, če bi se že odlepila od te knjige in počela kaj pametnega z mano?'' sem jo smeje vprašala in tudi ona se je zasmejala. ''Ja, pelji me kam ane,'' je rekla v smehu. ''Lahko greva na bazen,'' sem rekla in jo vprašujoče pogledala. Skomignila je z rameni. ''Zaradi mene.''
29. oktober 2011



Marybelle

nextam?
29. oktober 2011
u51999
u51999
nexttti
29. oktober 2011
u63625
u63625
nextii♥
29. oktober 2011
no, nadaljujem
----------------------------------
Odšla sem nazaj v svojo sobo in odprla omaro, ter izbirala med mojimi kopalkami. Črno roza, belo rumene ali zelene? Na koncu sem se odločila za belo rumene, ter jih stlačila v torbo, vzela mojo brisačo, sončno kremo, sončna očala, trideset evrov in dve reviji in še vse to dala v torbo. Nato sem odšla nazaj v Marybellino sobo, ter čakala, da se bo pripravila. ''Si?'' sem jo vprašala, ko se je končno odločila, katere kopalke bo imela, da bo všeč vsem tipom. ''Ne še,'' je dejala, ''samo še brisačo najdem.'' Ker pa je ni in ni mogla najti (kako bi jo, še kura je v njeni sobi ne bi našla) sem se ponudila, da ji dam eno od svojih. Strinjala se je in končno sva se peš odpravili na bazen.
Kupila sem nama karte do večera in odšli sva notri. V kabinah sva se preoblekli in nato odšli na bazen. Marybelle nama je poiskala ležalnike v senca, nato pa sva se namazali s kremo za sončenje. Odpravili sva se v bazen, spuščali po toboganih in se v glavnem zabavali. Nato sva odšli tudi na sladoled, ter listali revijo PERFECT. Kmalu je že bil večer in morali sva se odpraviti. ''Saj bova še prišli?'' je navdušeno vprašala Marybelle. ''Seveda,'' sem ji pritrdila in odpravili sva se domov.

vem da je čist kratko :3
pol bo fuuuuuuuuulj bol zanimivo, bote vidl
29. oktober 2011
next! fuul zanimiva je!
29. oktober 2011
next!!!!!!!!!!!!!!!
29. oktober 2011
Ker najinih staršev ni bilo doma, saj so pred dvema dnevoma odšli na trotedenski izlet v Estonijo, sva z Marybelle celo noč gledali filme in se smejali brezveznim stvarem, ter jedli kokice. Na koncu sva ob enih zjutraj gledali tudi grozljivko in od strahu si nobena od naju ni več upala sama na stranišče, zato sva se skupaj stiskali na kavču in se pretvarjali, kako grozno se bojima. Nato sva v smehu zaspali.
Zjutraj sem se zbudila pred Marybelle. Ura je bila že enajst, zato sem začela pripravljati zajtrk. Ker sem želela, da bi bil dan popoln, sem spekla palačinke z nutello. Mjami :3 Pripravila sem krožnike, medtem pa se je Marybelle že zbudila in skupaj sva zmazali kar sedem palačink. Ona seveda štiri, jaz pa tri. Nato sva se odšli obleci vsaka v soja oblačila. Oblekli sva se bolj 'pohodniško', saj sva se odločili, da greva v gozd. S sabo sem vzela nahrbtnik, vanjo dala dva sendviča in vodo, kompas ter zemljevid, čeprav sploh ne vem zakaj sem vse to dala notri. Danes sem čutila nekakšen pustolovski duh. Nato sva se odpravili.
Odločila sem se, da Marybelle pokažem Magično jaso. Morala sem jo še enkrat videti, saj je bila tako lepa. Stopali sva po vlažnih tleh kakor dan poprej z Janelle. Vso pot sva bili tiho. Ko sva končno prišli, je bila Magična jasa spet vsa bleščeča. Marybelle je vzelo sapo. Res je bilo prečudovito. Odvedla sem jo do štora in ji pokazala znamenje, vklesano vanj. ''Poglej to znamenje. Točno takšen obesek ima Janelle na ogrlici.'' Marybelle me je osuplo pogledala, potem pa privzdignila obrv in vprašala: ''Kako je to mogoče?'' Skomignila sem z rameni, ter iz torbe potegnila oba sendviča in ji enega podala. Hlastno je zagrizla v svojega, jaz pa nekako nisem bila lačna. Ves čas sem imela čuden občutek.
Ko je pojedla, sva se odpravili nazaj. Toda ni šlo vse po načrtih. Stopali sva po gozdnih tleh. Nenadoma se mi je noga zataknila za neko korenino. Hotela sem jo izvleči, a mi ni uspelo in padla sem naprej, ter z glavo udarila v drevo. ''LARISSA!'' sem še zaslišala prestrašen krik svoje sestre, nato pa se je okoli mene zgrnila tema.
29. oktober 2011
next!!!!!!
29. oktober 2011
u61785
u61785
nextiii
29. oktober 2011
u62465
u62465
uf...zelo mi je všeč!!!! Vse kar si do sedaj napisala. Začetek je zelo originalen. Najprej preden sem začela brati sem si mislila hm spet še ena ljubezenska, ko bo na šolo že prvi dan prišel nov tipček in se bo ona čisto zacopala vanj...ampak ni bilo tako in zares si me prijetno presenetila z tem začetkom. Tudi tvoj stil pisanja je dober pa še ta skrivnost z ogrlico me zelo privlači ker se mi zdi, da se za tem nekaj skriva.
Tko, da zdej hitrrrr piš ker me zanima kaj se zgodi!!!!!
31. oktober 2011
hvala vam, bom nextala zdjle
----------------------------------------------------

Ko sem se zbudila, sem nad sabo zagledala neznan obraz. Nato sem zagledala še en obraz. To je bila Marybelle. ''Zbudila se je,'' je presrečno kriknila, jaz pa sem omotično dvignila glavo. ''Kaj se je zgodilo?'' sem vprašala. ''Padla si in z glavo udarila ob drevo,'' je rekla Marybelle. Ozrla sem se naokoli. Ležala sem na Magični jasi. Nato sem glavo nazaj položila na travo. Sedaj sem se spomnila neznanega obraza. Še vedno se je sklanjal nadme. ''Kdo si ti?'' sem vprašala. ''Alex,'' je rekel neznan obraz. Previdno sem dvignila zdaj že ves zgornji del telesa v sedeči položaj. ''Nič me ne boli,'' sem začudeno rekla. Alex je že odprl usta, da bi nekaj rekel, a ga je Marybelle navdušeno prehitela. ''Veš Larissa. Nisva edini z temi čudnimi sposobnostmi. Tudi Alex jo ima. Lahko zdravi.'' Začudeno sem ga pogledala, ta pa se je kislo nasmehnil. ''Kako...kako to?'' Skomignil je z rameni. ''Tudi moj brat dvojček ima takšne sposobnosti. Če se te dotakne, ti nekaj sporoči. Kot prenašanje misli z dotikom.'' To se mi je zdelo zelo zanimivo. Z Marybelle sva vedno mislili, da sva edini z temi čudnimi sposobnostmi. ''Kako si naju sploh našel?'' sem ga z zanimanjem vprašala. ''Iskal sem svojega brata po gozdu in zaslišal tvojo sestro, ki ti je prigovarjala, naj se zbudiš. Ko me je videla, me je prosila če ji pomagam in skupaj sva te odnesla sem, na Magično jaso.'' Iskal je svojega brata? Hmm. Kaj se je njegov brat izgubil? ''Kaj pa tvoj brat?'' Alex me je presenečeno pogledal, zajel sapo in se udaril po glavi. ''Točno !'' Vstal se je in že hotel oditi, da bi ga poiskal a je Marybelle zaklicala: ''Počakaj! Pomagali ti ga bova poiskati!'' Alex se je počasi obrnil in prišel nazaj, medtem pa mi je Marybelle pomagala vstati. ''Bo šlo?'' je vprašal in me objel okoli rame na drugi strani kot Marybelle. ''Bo.''
''Kako to da se je tvoj brat sploh izgubil?'' sem z zanimanjem vprašala med hojo. ''Saj se ni. Ampak poklical me je naj nujno in čim hitreje pridem v gozd na neko določeno mesto.'' Pokimala sem, čeprav nisem najbolj razumela vsega. Pomagala sta mi hoditi in končno smo prišli do tistega dogovorjenega mesta. Tam je ležal nek fant. Bil zelo podoben Alexu in če ju ne bi poznala, bi rekla da je to njegov brat. Čakaj malo. Saj to je njegov brat! Alex me je spustil, tako da sem se opirala na Marybelle, saj me noge še vedno niso ubogale, on pa je stekel k svojemu bratu. Tudi z Marybelle sva počasi prišli tja, medtem ko se je njegov brat končno zbudil. ''Kaj se je zgodilo?'' je vprašal Alex. Njegov brat je nekaj zamrmral in dvignil glavo. Marybelle me je spustila tako, da sem se sesedla na tla. Alexov brat naju je opazil in čudno pogledal Alexa. ''To sta Marybelle in Larissa,'' je dejal, ko je ujel njegov začuden pogled. Marybelle se je usedla zraven mene, Alex pa je poslušal, kar je govoril njegov brat. ''Nekaj sem iskal, ko je prišel nek moški in mu rekel naj mu dam tisto ogrlico. Rekel sem, da mu je ne dam, zato me je vrgel z vso močjo v tisto jamo. Na hitro sem te poklical in ti rekel, da pridi hitro, nato pa je prišel v jamo tisti moški in mi grozil, da me bo ubil, če mu ne dam ogrlice. Ogrlico sem hitro skril v tisti skrivni žep, za katerega veva samo midva, nato pa mu rekel, da me lahko ubije, a ogrlice mu ne dam. Nato me je udaril z debelo palico po glavi in očitno sem padel v nezavest.'' Alex je pokimal, češ da je razumel, meni pa nekaj ni šlo v račun. ''Kakšno ogrlico?'' sem vprašala. Max, Alexov brat je iz nekega žepa potegnil ogrlico in mi ji podal. Pogledala sem jo, nato pa osupnila. Bila je natanko takšna kot Janellina, samo da je bil diamant modre barve. ''Kako je to mogoče?'' sem dahnila. Alex in Max sta me čudno pogledala. ''Točno takšno ogrlico ima moja najboljša prijateljica, samo da je diamant rdeč,'' sem rekla začudeno. Oba sta me debelo pogledala. Nato je Alex počasi spregovoril. ''Obstaja pet takšnih ogrlic. Vsaka ima drugačen diamant. Ena ima rdečega, druga modrega, tretja rjavega, četrta belega in peta črnega. Vsaka barva pomeni en element. Rdeča je ogenj, modra je voda, rjava je zemlja, bela je zrak in črna je duh. Kadar so lastniki teh ogrlic skupaj, so nepremagljivi. In nekje v tem gozdu je v štor vklesan točno takšen znak. Če vseh teh pet ogrlic položimo okoli tega znaka, se nam odprejo vrata do vseh skrivnosti sveta.'' Zajela sem sapo. Vedela sem, kje je ta znak.

evoga mate en extra dolg del
02. november 2011
NEXT!!! OMG tok mi je všeč tale del!! Madona dejmo dejmo še enga dons prosim!!!!
02. november 2011
bom vidla če se mi bo dalo pa hvala
aja še slikce;
alex:




max:




vem da so mal male sam sm jih mogla pomanjšat :/
02. november 2011
Neext!
02. november 2011
nexttttt
03. september 2012
next!!!
13. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg