Forum
Zdravo,
pisala bom še eno zgodbico : ) ideja prišla naenkrat... : )
govorila pa bo o dveh sestrah, ki sta dvojčice... več v nadaljevanju...

UVOD

Sem: Elisa Candy







Stara sem: 20 let

Po izobrazbi sem: slaščičarka

Sem: samska

Živim majhni hiši z mamo Amando in sestro Evo. S sestro naju povezuje posebna vez saj sva dvojčici. Najina starša sta se zaradi očetove prevare ločila, ko sva bili stari deset let. Z mami se zelo dobro razumeva, medtem ko do atija še zmeraj gojim globoko zamero.
Moj značaj je popolnoma drugačen kot Evin. Sem bolj mirna, pozitivna, sramežljiva, trmasta. Medtem ko je Eva energična, nasmejana in odločna. Obožujem šport. Ukvarjam se s tekom, zumbo in kolesarjenjem.

____________________________________________________________________________________

Sem Eva Candy







Stara sem 20 let.
Po izobrazbi sem kozmetičarka
Živim v majhni hiši z mamo Amando in sestro Eliso. S sestro naju povezuje posebna vez saj sva dvojčici. Čeprav sta najina starša ločena nikakor ne morem biti jezna na očeta Franka. Že od otroštva sem zelo navezana nanj.

S Eliso, si nikoli nisva hoteli biti podobni čeprav se imava zelo radi in sva navezani druga na drugo. Že od desetega leta hodim v šolo jahanja. Po smrti starih staršev sem podedovala konja – črnega vranca po imenu Vihar. Pred šestimi meseci sem spoznala fanta Kevina s katerim sva po enem mesecu postala par.

Zgodba se zaplete, ko se zgodi nekaj ne pričakovanega s čimer se Elisa ne more sprijazniti!

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik....
15. december 2016
Heej a bi te zanimalo mogoče prebrati mojo zgodbo ? Če bo ti všeč mi pusti kaki Next Hvala že za vnaprej !! https://www.igre123.com/forum/tema/usodni-kamp/190741/
15. december 2016
Next
16. december 2016
Neeeeeext! Super začetek!
16. december 2016
neext!
16. december 2016
Zelo zanimiva se mi zdi struktura zgodbe, in upam da boš nadaljevala s kakšnimi zanimivimi zapleti, ki jih še nismo slišali v preteklosti. Srečno!
16. december 2016
hvala za komentarčke danes bo Next
17. december 2016
Zdravo : )
hvala lepa za nexte in komentarčke : )
SaraBenovič hvala za oglaševanje svoje zgodbice : )
verica1, Nives hvalaa *
summer night13 hvalaa za komentarček se bom potrudila da bo zgodbica zanimiva nek osnutek že mam v mislih druga pride spontano : )
Yoshi XY hvala za komentarček, težko je sestaviti nekaj čisto novega ampak jo pišem spontano kot si zamislim... Nisem za fantazijske zgodbice kjer so vampirji, volkodlaki, nad naravne sile : )
evo prvi del...

____________________________________________________________________________
1.DEL

ELISA

Zbudijo me močni sončni žarki, ki pobožajo moj obraz. Utrujeno zazeham in se zazrem v urine kazalce. »Elisa že bediš« slišim Evino vpitje pred vrati preden stopi v sobo. Premerim jo s pogledom, kot zmeraj je bila urejena: temne kavbojke, bela srajčka, njen obraz pa so krasila sveža ličila. »Ja, ravno sem se zbudila. Že kam odhajaš, ura je komaj osem zjutraj« odvrnem in se skobacam iz postelje. Iz omare potegnem spodnje perilo, trenirko in majico. Njena popolnost mi je včasih res jezila. Meni je bilo vseeno, če sem za domačo mizo sedela v predolgi trenirki, umazani majici, razmršenimi lasmi ali rdečico na obrazu. »Saj veš da pride na zajtrk očka. Povedal nama bi rad nekaj pomembnega« odvrne in prekriža roke. Ja, večkrat se obnaša kot pet let starejša sestra, čeprav je bila rojena le minuto pred mano. »Sigurno je spoznal kakšno sanjsko žensko kot je bila Dijana« odvrnem ne voljno, nisem morala pozabit na njegovo prevaro. Kar naenkrat je pobral vse stvari in odšel živeti k njej, kot da je pozabil na nas tri. Najin pogovor zmoti brnenje avta in Eva že zgine iz sobe. Lase spnem v visoki čop nato pa odidem v kuhinjo. Mama je brskala po svoji torbici, kolikor videti je iskala avtomobilske ključe. »Dobro jutro mami. Kako si?« »Dobro jutro, odlično. Odhajam v službo.« »Prav, nujno potrebujem močno dozo kave« odvrnem in začnem po omarici iskati najljubšo skodelico. »Eva jo je ravnokar skuhala. Res se mi že mudi. Prosim potem skuhaj kosilo.« Hočem še nekaj reči toda že izgine iz kuhinje. Obrnem se proti vratom. Mami je dolgo časa trpela zaradi očeta zato sem razumela da ni hotela govoriti s njim. »Dobro jutro punčka« me iz razmišljanja zmoti očetov glas. »Jutro« odvrnem in zavijem s očmi. Večkrat imam občutek da je oče pozabil da sva s Evo odrasli. Stisne me k sebi in popravi razmršene lase. Res me zanima kaj nama bo povedal?

MAMI AMANDA







_____________________________________________________________________________
EVA

»Skuhala sem kavo in spekla tvoje najljubše rogljičke« rečem, ko ati in Elisa sedeta za okroglo mizo nasproti drug drugega. »Hvala Eva« reče oče in se mi nasmehne. »Torej kaj nama imaš za povedati« radovedno vpraša Elisa in me pogleda v oči. Večkrat sem jo poskušala prepričati naj očetu odpusti prevaro, toda je bila preveč trmasta. Vem, da očetu Diana nikoli ni pomenila več kot midve in mama. Ravnal je po neumnem občutku zatrapanosti, to pa se nikoli ni spremenilo v dolgotrajno ljubezen. »Dobil sem dobro službeno ponudbo. Dolgo sem razmišljal o njej, sedaj pa sem se odločil da jo bom sprejel…« »Kakšno ponudbo« ga prekinem in naredim požirek kave. »Odselil se bom v Španijo v Madrid« pove na kratko kot da je takšna novica vsakdanja. Požrem slino »to je več kot 1700 kilometrov od Londona« odvrnem v šoku. »Vem Eva, enkrat na mesec vaju bom obiskal. Imeli bomo stike preko telefona, spletne kamere.« »To ni isto kot v živo« zašepetam po tihem. »Prosim razumita me. Zdi se mi dobra priložnost zame...« Niti pomislil nisi na naju, kot nikoli« ga prekine Elisa in vstane. »Punci stari sta že 20 let, odrasli sta. Razumita me.« »Meni je vseeno če boš odšel« zaslišim Elisin odgovor. Opazim drobceno solzo, ki ji zdrsne po obrazu. Presneto dobro jo poznam, nikoli ne bi priznala da joče zaradi atija. Za sabo zaslišim tresk kuhinjskih vrat. »Eva« začne govoriti oče toda utihne ko dvignem roko. »Prosim pojdi« zašepetam po tihem, njegova odločitev me je razočarala. »Nočem oditi skregan s vama. Rad vaju imam, moje hčerke sta. Res sem mislil da bosta razumeli« reče in se dotakne moje roke. Dvignem glavo »mogoče bom razumela nekoč, ne pa danes.« » Vedno si bila do mene veliko bolj razumna kot Elisa.« »Mogoče pa je bila to napaka.« S prsti na levi roki si obrišem solze, ki mi zdrsnejo po licu.

OČE FRANKO







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
17. december 2016
neext!
17. december 2016
Neeeeeeext!
17. december 2016
Next
17. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za komentarčke Nives, summer night13, insane_woman*
vem da še zgodba sedaj ni tako zanimiva se trudim začet nekako : )
evo novi del...

_____________________________________________________________________________
2.DEL

ELISA

Živčno hodim po svoji sobi sem in tja, ter si rahlo grizem spodnjo ustnico. Nisem morala verjeti da bo oče odšel v Madrid. Ne glede na to kako sem se obnašala do njega, ga nisem bila pripravljena videti samo enkrat na mesec. »Nekaj moreva storiti« zaslišim Evine besede. Obrnem se proti njej, stala je pri vratih, po licu so ji polzele solze. »Ne moreva, to je njegova odločitev« odvrnem in pogled povesim v tla. »Ne more kar tako oditi, čeprav ne priznaš tudi tebi ni vseeno.« Še preden se zavem se mi vrže v objem, stisnem jo k sebi. »Nisva več punčki, morali se bova navaditi na spremembe v življenju. Mama in oče moreta živeti po svoji poti.« »Joj, kako bo to sprejela mami?« »Ne vem toda tudi ona ne more narediti ničesar.« Nisem več hotela govoriti o njima. Evo spustim iz objema in odidem proti športni potovalki. »V fitnes grem, čez eno uro in pol bom nazaj« rečem na glas in začnem v potovalko metati stvari. »Ja, jaz pa grem v jahalno šolo« še slišim njene besede. Na hitro se preoblečem, obujem teniske in odidem proti fitnesu, ki je deset minut oddaljen od naše hiše. »Dober dan« prijazno pozdravim receptorko vzamem ključe svoje omare. »Dober dan« odvrne še zmeraj zatopljena v svoje delo. Čez pet minut stopim v prostor, na hitro ga preletim s pogledom. Bilo je še jutro zato ni bilo skoraj nikogar. Odidem proti vrečki za boks, dvakrat jezno boksnem vanjo kot da bi hotela iz sebe stresti ves bes. »Zdravo Elisa« za sabo zaslišim znani glas. Obrnem se proti njemu »zdravo« zamrmram po tihem. Čeprav se je Jason na vsak način trudil pritegniti mojo pozornost mu to nikakor ni uspevalo. Vem da v fitnes hodi bolj zaradi opazovanja deklet kot vadbe. »Kako si?« »V redu, rada bi v miru trenirala.« »Kaj praviš na to da bi si potem vzela čas zame. Vabim te na pijačo in klepet?« »Ne, hvala« zavrnem njegovo povabilo. »Daj no, obljubim da ti ne bo žal« vztraja. »Daj mi mir, nisem razpoložena za pogovor« odvrnem in se zastrmim v njegove svetlo zelene oči. Ja, priznam da je bil privlačen: temni lasje, svetle oči, športna postava, simpatičen nasmeh. Toda vseeno nisem hotela biti ena izmed njegovih trofej.

JASON







____________________________________________________________________________
EVA

EVA
Usedem se v svoj avto Hyundai i 30 in počasi odpeljem proti jahalni šoli. Zaradi gostega prometa na cesti se pripeljem na parkirišče deset minut bolj pozno kot ponavadi. »Hej lepotička« me dobre volje pozdravi Kevin. Stal je ob ograji in me čakal. »Zdravo, oprosti za zamudo cesta je polna jeklene pločevine« rečem in se mu vržem v objem. Stisne me k sebi »ni problema, malo sem te že pogrešal« odvrne in mi pomežikne. Nasmejim se, te njegove šale so me zmeraj spravile v dobro voljo. Že prvi dan ko sva se spoznala sem se zaljubila vanj. Nikoli si nisem mislila da bova spletla resno zvezo saj mi je deloval»babjek». Bila sem kar malo presenečena ko mi je povedal, da je imel samo eno punco s katero sta se razšla zaradi njene prevare. »Greva? Vihar že komaj čaka da se bo razdivjal« mi nakaže na mojega konja, ki je stal v ogradi in življenje opazoval s svojimi velikimi očmi. »Lahko danes sedim pred tabo« povesim pogled v tla. Do sedaj nisem niti pomislila, da mi ne bo do jahanja. »Kaj je narobe?« Prisili me da ga pogledam v oči. Brez pomisleka mu vse razložim on pa me pozorno posluša. »Vse bo v redu, mogoče pa si bo oče premislil in bo ostal v Londonu« me hoče potolažiti. »Upam« zamrmram po tihem in se nežno dotaknem njegovih ustnic s svojimi. Nočem več razmišljati o očetu. »Zdaj pa res greva« rečem in ga povlečem za roko. Skupaj se usedeva na Viharja, Kevin me objame preko pasu in mi šepne na uho »ljubim te.« Ne morem si pomagati, da se ne bi obrnila k njemu. »Jaz tebe ljubim še bolj.« Ob njem se počutim res srečno!

KEVIN







se nadaljuje...
bom res vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
19. december 2016
neeext!
20. december 2016
Neeeeeeeeext
20. december 2016
Neeeeeeeext!!!
20. december 2016
Zdravo punce
Nives, insane_woman*, summer nihgt13 hvala za nexte *
evo novi del***

_____________________________________________________________________________
3.DEL

ELISA

Dve ure kasneje

Domov sem prišla malo boljše volje, vedela sem da me bo kuhanje še dodatno pomirilo. Na hitro se stuširam in nase potegnem sveža oblačila. V kuhinji zvišam glasnost radia in začnem kuhati. Vzamem si čas za našo najljubšo jed, lazanjo. »Elisa sem že doma« zaslišim mamino vpitje, ki komaj preglasi pesem. Obrnem se proti njej, stala je pri vratih in se smejala. »Si imela dober dan v službi?« »Elisa, nekoga ti morem predstaviti« reče in me povleče za roko iz kuhinje. Na hodniku stoji postavni moški maminih let. Nama je pozabila kaj povedati? »Zdravo Elisa, jaz sem Chris« spregovori in mi poda roko. »Me veseli« odvrnem in pogledam mamo, ki zardi. »Chris je moj prijatelj, danes bo jedel s nami. Vem da si skuhala dovolj zato nisem klicala« mi razloži. »Prav, kar naprej« se strinjam in odidem nazaj v kuhinjo. Chris se usede za mizo medtem ko mi mama pomaga pri zadnjih detajlih. »Torej, kaj imaš s njim« jo vprašam po tihem. »Saj sem ti povedala da je moj prijatelj« odvrne in me pogleda v oči. »Vem da imaš veliko prijateljev toda jih ne vabiš sem na kosila« odvrnem odločno. »Dobro, s Chrisom sva si všeč. Čas je da obrnem novi list v knjigi svojega ljubezenskega življenja« govori veselo. Opazim kako se njegov pogled ves čas sprehaja po mami. »Prav imaš mami. Sploh sedaj ko bo oče odšel« odvrnem in se rahlo ugriznem v ustnico, nisem ji hotela povedati na takšen način. »Kam bo odšel« vpraša presenečeno. »V Madrid« ji pojasnim in globoko vdihnem. »O tem bomo govorili kasneje. Prosim ne pokvari mi kosila« odvrne malo ne voljno. Najin pogovor zmoti Evin glas »sem že doma, lačna sem kot volk.« Utihne, ko zagleda Chrisa ki sedi za mizo in se ji rahlo nasmehne.

CHRIS





_____________________________________________________________________________
EVA

»Vi« rečem presenečeno in razširim oči, ko vidim Chrisa kako sedi za našo domačo mizo. »Eva naj ti predstavim prijatelja…« »Ga že poznam« jo prekinem in odidem proti kuhinjski omarici, nujno potrebujem kozarec mrzle vode. »Od kod ga poznaš« radovedno vpraša Elisa. »Spoznala sem ga v jahalni šoli, on je solastnik šole« pojasnim. »Resno Chris? Tega pa mi nisi omenil« reče mama presenečeno in se usede na mizo nasproti njega. »Nisem ker sem te hotel najprej bolje spoznati.« »Se med vama kaj plete« vprašam malo presenečeno. »Ja« oba prikimata in se nasmejita. V maminih očeh opazim srečo, ki je že dolgo ni bilo. »Lepo, bomo jedli sedaj« zamrmram po tihem. Zanima me če mama pozna Chrisovo tragično zgodbo? Za njo sem izvedela po naključju. S Eliso na mizo postaviva prtičke, pribor, kozarce in mesno lazanjo. »Zelo dobra je« reče navdušeno Chris. »Hvala, to je naša najljubša jed« odvrne Elisa in se nasmehne. Eno uro po kosilu se še pogovarjamo nato pa odide. »Punci, skuhala bom kavo, pogovorile se bomo« reče mama, ko začnem pomivati posodo Elisa pa se ukvarja s brisanjem mize. »Elisa mi je povedala da bo Franko odšel« reče. »Ja mami. S tem se ne strinjava« odvrnem in povesim pogled v mizo. Nisem si predstavljala da bi očeta videla samo enkrat na mesec. »Meni je čisto vseeno.« »Punci, morali bosta biti močni.« »Tudi tebi je kot Elisi vseeno« zašepetam po tihem. »Seveda mi ni, še vedno ga imam rada. Saj je vajin oče…« »Rada« jo prekinem, oči se mi zasvetijo. Še preden se zavem kaj počnem stečem iz hiše proti očetovemu stanovanju, ki je bil oddaljen le petnajst minut od hiše. Mogoče pa bi se še lahko pobotala? Mogoče obstaja možnost da sta še zaljubljena? Da mami Chris nič ne pomeni … v meni divja na tisoče upanj. Stečem čez cesto, ne opazim da na semaforju gori rdeča luč. Naenkrat pred sabo zagledam avtomobilski luči. Zavem se bil mi je preblizu. Nikamor več ne morem skočiti, da me ne bi zbil!

NAŠA HIŠA







kaj se bo zgodilo s Evo izveste v naslednjem delu...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
22. december 2016
ojej.
neeeeeext!
23. december 2016
Next! Ojoj
24. december 2016
Hvala punci za komentarček
ps: nadaljevanje sledi en dan v naslednjem tednu ali pa v letu 2017

Želim vam vesele in predvsem mirne božične praznike. Preživite jih v objemu najdražjih *







Hvala vsem ki berete moje zgodbice. Vem da sem napisala veliko končanih in ne dokončanih. Včasih imam občutek da so skoraj vse zelo podobne toda zelo rada pišem. In to kar radi počnemo s srcem nikoli ne odnehajmo*
25. december 2016
Hvala enako
Upam d bo vse vredu z njo
Neeeeeeext
25. december 2016
Zdravo punce
hvala za komentarčke pa mi je uspelo še spacat en del skupaj : )
Nives, mikrofonček in summer nigt13 hvala za komentarčke *

_____________________________________________________________________________
4.DEL

ELISA

V tišini sediva za mizo in strmiva druga v drugo. Nisem razumela Eve, kako je bila lahko prepričana da se imata starša še zmeraj rada? Mama nikoli očetu ne bo oprostila prevare. V srcu me močno stisne. »Elisa si v redu« me vpraša mama ko se dotaknem z dlanjo svojega srca. »Ne vem, občutek imam da je nekaj narobe« odvrnem in globoko vdihnem. »Vse bo v redu, tukaj imaš kozarec z vodo« govori. Naenkrat zazvoni mamin mobilni telefon. »Eva je« reče malce zmedeno, ko podrsa po telefonu. »Ljubica je kaj narobe« vpraša. »Gospa, vaša hčerka je doživela nesrečo. Na prehodu za pešce jo je zbil avto. Ravno jo peljejo v bolnišnico. Iz žepa ji je padel telefon« zaslišim razločno moški glas. »O moj bog« zavpijem, z Evo sva bili povezani na višji ravni zato me je stiskalo pri srcu. »Takoj bova tam« komaj iz sebe spravi mama in odloži. »O moj bog, takoj morava k njej« govori medtem ko iz torbico panično išče ključe. Končno jih najde, pograbi še denarnico in stečeva proti avtu. »Mami jaz bom vozila« poskušam delovati umirjeno čeprav sem grozno živčna. Čez deset minut prispeva do bolnišnice. »Iščeva Evo Candy, pripeljali so jo zaradi nesreče« govori panično mama mladi medicinski sestri. »Samo malo se bom pozanimala« odvrne prijazno in odide stran od naju. Mama se sesede na stol »vse bo v redu« rečem pozitivno in jo objamem. »Upam« zašepeta. »Morala bi poklicati atija« rečem in vzamem mamin telefon. »Ati jaz sem Elisa. Eva je v bolnišnici, avto jo je zbil« govorim hitro, ko se oglasi. »O moj bog. Kako je?« »Nič še ne veva« odvrnem. »Takoj bom tam« reče in prekine. Ne mine pet minut ko stopi v čakalnico. Takoj me stisne k sebi v objem. »Amanda vse bo v redu« jo poskuša umiriti. Mami nič ne reče ampak zmedeno strmi v belo steno. K nam stopi mlad zdravnik. »Evo Candy operirajo. Udarec je zelo hud. Na žalost je realnost takšna da ima zelo malo možnosti da bo preživela« reče smrtno resno. Najraje bi se zasmejala in ga prosila naj se ne šali. »Eva more preživeti« zašepetam po tihem popolnoma skrušeno, šele sedaj sem dojela kaj se dogaja.







_____________________________________________________________________________
EVA

Dve uri kasneje

Ko se zbudim nisem ničesar čutila, ne nog, rok, kosti…. Kot da ne bi imela telesa, čeprav sem odprla oči in lahko razmišljala. »Lahko prosim vidim svojo sestro Eliso« komaj spravim iz sebe, ko se mi približa medicinska sestra. Njene oči so bile prazne in mi sporočale da je moje stanje zelo resno. »Gospodična Eva, prihranite potrebno energijo da se boste pozdravili.« »Ne verjamem da bom ozdravela. Ničesar ne čutim. Rada bi videla Eliso« komaj spravim iz sebe in globoko vdihnem. »Bom govorila z zdravnikom« odvrne, me sočutno stisne za roko in odide iz sobe. Za sekundo zaprem oči. V mislih si ponavljam, zmorem zdržati da se saj poslovim od njej.







se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
hvala tudi vsem, ki berete
https://www.igre123.com/forum/tema/*-avantura-mojega-zivljenja-*/189786/6
26. december 2016
Next
26. december 2016
Neeeeeeext! Ojej, upam, da bo vse vredu z Evo.
26. december 2016
ojej, tole mi pa splohh ni všeč.
neeeeeeext!
26. december 2016
Next
28. december 2016
Next
28. december 2016
Zdravo punce
hvala lepa za komentarčke
*insane_woman* Mirjana Mutvar verica1 hvala za Next*
summer night13 izveš v tem delu hvala za komentarček : )
Nives hvala za komentar kaj se bo zgodilo z Evo izveš v tem delu : )
evo novi del...

____________________________________________________________________________
5.DEL

Elisa
»Eva se je zbudila, rada bi te videla« zaslišim zdravnikov glas. Sedela sem na stolu in strmela predse, mama in oče sta šla na čaj v jedilnico. Privzdignem pogled »je še upanje da bo vse v redu« rečem in se rahlo ugriznem v ustnico. »Na žalost ne, poškodbe so zelo hude« odvrne in povesi pogled v tla. Sigurno mu ni bilo lahko čeprav se je velikokrat soočala s primeri nesreč. Preden stopim v sobo 200 globoko vdihnem. Bojim se da ne bom prenesla pogleda na njo. »Eva« zašepetam po tihem, ko se je približam. Njene oči so gledale v prazno, obraz je bil polno prask, roke in noge pa povite v debele ovoje, v žilo ji je tekla tekočina. »O moj bog, sestrica« ne morem skriti pred njo solz, ki mi drsijo po obrazu. »Elisa moja, ne bom več dolgo živela« komaj spravi iz sebe. »Ne govori tako, zdravniki so res rekli da nimaš veliko možnosti. Toda dokaži jim da se motijo« odvrnem in se dotaknem njenih prstov na roki. »Ničesar ne čutim. Prosim poslušaj me…« »Ubila bom tistega, ki ti je to storil« jo prekinem s tresočim glasom. »Življenje pač ni pošteno. Tudi sama nisem bila previdna« solze ji drsijo po licu. »Hotela sem ti povedati da te imam neskončno rada. Prav tako atija in mamo« govori z zadnjimi močmi. »Ju hočeš videti? Rekla jima bom naj prideta…« »Ne, nočem da me vidita v tem stanju« odvrne in globoko vdihne. »Prosim ne dovoli da oče odide. Vedno sta se ljubila čeprav si tega ne priznata.« »Vem« zašepetam po tihem. »Obljubi mi da boš naredila vse da bosta spet skupaj?« Njen pogled je izdajal polno bolečin in željo da se strinjam. »Obljubim« prikimam. »Povej Kevinu da sem se imela z njim lepo. Žal mi je da ga ti nisem že prej predstavila..« Zaslišim piskanje aparata, na zaslonu zagledam ravno črto. Ne čutim več stiska njene roke »Eva zbudi se« zavpijem… Pred očmi se mi sesuje svet!







EVA
Nisem imela več veliko moči toda Elisina obljuba da bo naredila vse da se bosta starša pobotala me je pomirila. Počasi mi je že zmanjkovalo zraka, ko sem se še spomnila kako lepo sem se imela s Kevinom. Ne bi ga hotela zamenjati za nobenega drugega moškega. Vedno je bil tako pozoren, čeprav sem večkrat imela občutek da mi hoče nekaj povedati kar ni. Mogoče bi ga morala samo preprosto vprašati, toda sem se raje ugriznila v jezik. Zadnjo sekundo sem pomislila še na mojega Viharja. Pred očmi se mi je pojavila njegova slika. Ob njem sem vedno dobila občutek da je življenje vsemogočno. Vedno sta bila moja povezava do moje babice in dedke, ki sta pred leti umrla. Elisa je bila drugačna kot jaz, konji jo niso zanimali. Nimam več energije, čeprav se hočem osredotočiti na Elisin glas. Roka mi pade ob postelji. Za večno zaspim!

VIHAR







se nadaljuje...
kako bo Elisa prenesla smrt svoje sestre?
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
28. december 2016
Next
28. december 2016
ojej. neext!
28. december 2016
O, jst sm skor jokala zdele. Upam, d ji bo uspel uresničt obljubo. Neeeeeeeeeext
28. december 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg