Forum
Hello!

Najprej da razjasnim. Ja, rekla sem da bom izbrisala ta profil in nehala pisati. Tisti čas me je popadlo temno obdobje, se mi zdi. Takrat ne razmišljam logično oz. tako kot bi si sama želela. Kakorkoli. Profila ne bom izbrisala in pisala bom tole zgodbico.

Idejo za zgodbo sem dobila iz pesmi iz mojega najljubšega muzikla. Ko sem prvič slišala to pesem sem dobila takoj navdih in pričela sem pisati in urejati naslovnico. Mislim, da bom uživala v pisanju tele zgodbice. V resnici me ne zanima koliko bralcev bo bilo, samo izkazati se želim in končno že končati eno neumno zgodbo.

Kar bi prosila je, da ne oglašujete po moji temi brez dovoljenja in da ne smetite. Kritike bom sprejela, ne glede če boste do dna popljuvali tole. In ne bom se predala. Garala bom.



For my part, I prefer my heart to be broken. It is so lovely, dawn-kaleidoscopic within the crack


- D.H. Lawrence

Prologue | Stop Breaking My Broken Heart | Romance Story

Sedela sem na klopi v hladni cerkvi. Trlo se je ljudi, vsi oblečeni v prelepih oblekah. Ženske so nosile drage, elegantne obleke. Bilo je pisano. Od rumene do oranžne, od modre do zelene. Kot barve mavrice. Njihovi glasni pogovori so odmevali v cerkvi. Možje so se zbrali skupaj in klepetali o vremenu, medtem ko so ženske hvalile obleke in okraske v cerkvi. Da, danes je bil velik dan.
"Anna, prosim povej, si videla obleko svoje sestre?" je do mene prišla neznana ženska, ki je verjetno sorodnica od ženina. Nekaj časa sem v njen zguban obraz zrla brez besed, preden sem spregovorila. "Ne, gospa. Moja sestra je bila do sedaj v Ameriki. Nimam pojma, kakšno obleko si je tam kupila. A zagotovo je prekrasna, kakor je ona," sem odgovorila. Nezadovoljno se je namrščila.
"Hvala," je osorno rekla in me pustila pri miru. Očitno ji ni ugajalo, da nisem potešila njene velike ženske radovednosti, s katero se večina žensk rodi. Zavila sem z očmi in s pogledom ošinila zaslon ekrana ter preverila koliko je ura. Bil je že čas, da se vse skupaj začne. V tistem je v dvorano stopil on. Zazrla sem se vanj in ga vsa začarana opazovala.
Da, bil je tisti, ki je vselej povzročil, da mi je srce pričelo hitreje biti, in da so se metuljčki prebujali v mojem trebuhu. Bil je prekrasen. Imel je kratke svetlo lanene lase, ki so bili z gelom lepo urejeni nazaj, da je izgledal bolj privlačno. Na obrazu mu je igral tisti vesel, privlačen nasmešek, s katerim je ujel moje srce za vedno. Njegove sivkaste oči so bile zapeljive. Bil je velik in dobro grajen. Vse mu je pristajalo. Mislim sanjski moški vsakega dekleta.
Ko me je zagledal mi je podaril še večji nasmešek in mi pomežiknil. Srce mi je ponorelo in rdečica je zajela moja lica. Podarila sem mu blag nasmeh, ki pa je v trenutku zamrl, ko sem zaslišala: "Ji je slučajno všeč Daniell? Ubogo dekle." Ustnice sem stisnila v ravno črto in dlani stisnila v pesti. Ne pusti se jim, Anna, sem si mislila.
Stopil je tik pred oltar in se zazrl proti vratom, v tistem pa se je zaslišala tista znana poročna fanfara. Vsi so se posedli na svoja mesta in se zazrli proti vratom. In tam smo zagledali njo. Nevesto, s katero se bo Daniell omožil.
Moja sestra, Helena.

***

To je to.
Ni veliko, a upam da je vredno branja.
02. september 2017
Next
02. september 2017
Faith Ritter
Faith Ritter
Zanimivo...
Next!
02. september 2017
Next
wau ful hudo svaka ti čast ;D
02. september 2017
Neeeeexttt
Ti ostalo povem po zs.
02. september 2017
Next
02. september 2017
Next
02. september 2017
Next
03. september 2017
Neeext super je
03. september 2017
Next omajfakinggad kak je to prfekt *_*
03. september 2017
Hello!

Kako smo? Jaz se počutim tako izžeta. Samo spala bi ves čas. Pa še danes je bila trgatev (kill me T^T). Nikoli jih nisem marala in jih tudi ne bom. Ni mi do druženja z sorodniki. Čeprav se zelo redko vidimo...verjetno je prav to krivo, da mi ni več do druženja. Počutim se zelo nelagodno, ko me ogovorijo in to mi ni všeč... kakorkoli ne bom kar neki bluzila.

Hvala vsem, ki ste si vzele čas in prebrale Prologue. Veliko mi pomeni. Hvala res. Um, če kdo želi posvečen nextek naj samo pove lol cx



I was blind and heart broken and didn't want to do anything and Gus burst into my room and shouted, "I have wonderful news!" And I was like, "I don't really want to hear wonderful news right now," and Gus said, "This is wonderful news you want to hear," and I asked him, "Fine, what is it?" and he said, "You are going to live a good and long life filled with great and terrible moments that you cannot even imagine yet!



- John Green, The Fault in Our Stars

Chapter 1 | Stop Breaking My Broken Heart | Romance Story

Njen smehljaj je bil tisti, ki je jemal sapo prisotnim. Njene rjavkaste oči, ki so žarele od sreče, so bile uprte v njenega bodočega moža. Bila je prečudovita, kot princeska iz pravljic, ki jih je kot otrok prebirala. Njeni svetlo laneni lasje so bili speti v elegantno figo, kjer je bila zataknjena dolga, svilnata bela tančica. Zgornji del obleke je okrašen s čipkami, srčast izrez pa je poudarjal njene prsi.Obleka je bila ozka, a prelepa. Čipke so se nadaljevale vse do konca. V rokah je držala šopek s travniškimi cvetlicami. Zakaj takšna izbira? Spominjajo jo na najino pokojno staro mater po očetovi strani, ki je imela hišo nekje bogu za hrbtom in je imela velik travnik polen prelepih modrih, vijoličasti, belih rož.
Oče je bil ponosno vzravnan, svoje sivkaste lase, pa je imel počesane na stran, da je prikril plešo, ki mu je načenjala glavo. Na njegovi roki je počivala Helenina drobna roka. Izgledal je neizmerno srečen.
Sedela sem v prvi klopi, med materjo in staro materjo, po materini strani. Mati je bila oblečena v črn kostim s krilom. Na glavi je imela eleganten črn klobuček. Izgledalo je kot, da je žalovala, a pravi, da je najprimernejša barva za velike dogodke črna. Sama ne bi rekla tako. Črna deluje preveč striktno, a takšna je mati. Stara mater, oziroma babica, kakor sem jo lahko klicala, je nosila moder bel kostim, ki je deloval nadvse srečno, iskreno. Svoje sive lase je imela spete s prekrasno broško. Broška je bila neizmerno prelepa. Kot majhna sem jo občudovala. Bila je zlata, polna spiral. Na sredini je bila zlata vrtnica, ki je v sebi nosila prelep modrikasto-bel kamen. Bila je ponos naši družini. Tradicija naše družine govori, da ob smrti mati zapusti broško najstarejši hčeri. Torej v tem primeru, jo bo dobila moja mati, ki je edinka.
Ko je Hlenea stopila mimo se je zazrla vame. Blago sem se ji nasmehnila in pomežiknila. Njen nasmešek je postal le še večji. V meni je zaigrala toplina. Ko sta Helena in oče dospela do Daniella, sta se ustavila in se zazrla drug v drugega. Oče ji je nekaj šepnil, ona pa je pokimala. Objela sta se ter poljubil jo je na čelo, preden je njeno roko ponesel v Daniellovo in ga narahlo potrepljal po levi rami.
Počasi sem se vstala, a me je v trenutku pograbila znana, stroga roka. Ozrla sem se k materi. Njene vedno hladen pogled, ki mi ga je namenjala, me je prebadal. "Annabella Jane, kam pa misliš, da se odpravljaš? Usedi se in daj mir. Uničila boš poroko tvoje sestre," me je z osornim glasom pokarala. V tistem je posegla babica. Svojo zgubano ter okorno roko, ki je bila v nežno modri rokavici, je položila na materino in jo počasi odmaknila z moje.
"Ne znašaj se nad njo, Margaret. Slabo ji je. Stopila bo na zrak," je strogo rekla, ni dopuščala ugovorov.
"Ni več otrok. Lahko počaka do konca obreda," ji je vseeno ugovarjala. "Margaret naj te spomnim na škandal, ki si ga povzročila na Edwardovi poroki?" jo je opomnila babica. Mati se je nemudoma umaknila in mi osorno nakazala naj se poberem. Bila je besna, a h krati nemočna.
Sklonila sem se k stari materi in jo nalahno poljubila na levo lice.
"Hvala," sem se ji zahvalila.
"Pojdi otrok moj. Lahko greš kar domov. Ni ti potrebno trpeti," mi je šepnila v uho in me narahlo pobožala po lici. Nasmehnila sem se ji in počasi pokimala. Odpravila sem se proti velikim vratom cerkve, ki so vodila ven. Niti ozrla se nisem na bodoča zakonca. Nekako sem čutila Helenin pogled na svojem hrbtu. Očitno ji je bilo hudo, ker ne bom bila pri poroki. A mislim, da je bolje za obe, da nisem tam.
Počasi in mukoma sem odprla velika, stara, težka vrat. Vame je udarila vročina. Globoko sem vdihnila in stopila ven. Za seboj sem zaprla vrata in se razgledala pred seboj. Sonce je pripekalo, čeprav je bila ura že šest popoldne. Avtomobili so se vozili mimo in se niso ozirali na glasno zvonjenje cerkvenih zvonov, ki oznanjajo srečen, polen ljubezni dogodek.
Vedno sem mislila, da so se poroke nekaj najlepšega kar lahko doživiš. A ta je peklensko boleča. Komaj da prideš do zraka. Ko sem ga gledala, kako jo je opazoval, sem si predstavljala, kako bi bilo, če bi bila jaz na njenem mestu. Bi mene tudi tako gledal, ali bi naskrivaj pogledoval k njej, ki bi sedela med babico in materjo?
Ljubezen je kruta stvar, huh? V enem trenutku je lahko nekaj nepopisno lepega, a v drugem je lahko boleča, morilska. Ampak drugače ne gre. Če bi bila vsaka ljubezen nekaj lepega, bi bilo vesolje neuravnovešeno. Vsaj v to verjamem. In vedno bo nekdo, ki bo imel to nesrečo, da ga nihče ne bo ljubil kakor si to v resnici zasluži.
A ostala bom močna. Upam.
"Špricamo sestrino poroko?"

***

To je to.
Hvala, ker berete.
Mnenja? Teorije?
03. september 2017
Next
03. september 2017
Faith Ritter
Faith Ritter
Next
03. september 2017
Next
03. september 2017
ta clouk pa more bit nesramn k ji je to reku
neeeeeeeeext Next <333
03. september 2017
Next
04. september 2017
Next nujnooo
04. september 2017
Neeeeeeexttttt. Super je!!!
04. september 2017
Hejla!

Sam toliko, da veste, enxtala bom vsako soboto! Če bom kdaj res bila prosta bom napisala prej...

Theia
05. september 2017
Next
07. september 2017
Next
08. september 2017
Next
08. september 2017
neeeext
in men nic ne poves da pises novo zgodbo?
09. september 2017
Next čimprej no... crkujem ker ga ni! <33
16. september 2017
Next
16. september 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Next,sem ravnokar prebrala! Res je carska!
16. september 2017
Hey-yo!

Se opravičujem ker nexta že dolgo ni bilo (okoli dva tedna se mi zdi?). Prejšnji teden me ni bilo doma in sem se odločila, da danes napišem nextek, za katerega sem porabila toliko časa, ker se mi ni in ni zdel v redu. A to je končni izdelek, mojega triurnega truda.

Hvala za vse komentarje in nexte!! Veliko mi pomenijo! Če kdo želi posvečen nextek naj mi pove. Z veseljem ji ga posvetim c;



“Sisters, as you know, also have a unique relationship. This is the person who has known you your entire life, who should love you and stand by you no matter what, and yet it's your sister who knows exactly where to drive the knife to hurt you the most.”



― Lisa See

Chapter 2 | Stop Breaking My Broken Heart | Romance Story

*flashback*

Današnja noč je neverjetno čarobna. Vsaj tako je trdila mati. Oče je praznoval petdeseti rojstni dan, zato je bilo ogromno tujcev okoli mene. Bila je vrtna,večerna zabava. Mati je cele dneve prebila s planiranjem vseh podrobnosti, od pogrinjkov, do namiznega cvetja in od vrste sveč do prefinjene hrane, ki te ne mora nikakor nasititi.
Vsaka oseba je bila v elegantnih oblačilih, ženske so nosile vpadljive večerne obleke,ki so jim poudarjale obline, njihov dekolte pa je bil več kot pol viden. Njihove pričesko so stale same od sebe, toliko laka je bilo na njih. Čevlji z neverjetno visoko peto, ko že ne veš ali v resnici obvladajo ali pa za njih gravitacija ne velja. Zagotovo si lahko grozno poškoduješ gleženj. Petke so nevarne stvari. Moški pa so imeli elegantne smokinge, in lepo zloščene črne čevlje. Njihovi brki in lasje so bili lepo urejeni, skoraj ni bilo napak.
Naslanjala sem se na ograjo terase in opazovala ljudi, kako so uživali ob mirni glasbi, pitju visoko kvalitetne penine, počasnemu plesu in majhnih nizko kaloričnih prigrizkih. Zdolgočaseno sem s prsti tapkala po prelepi bronasti ograji. Vsake toliko je prišel kakšen tuj par do mene in me ogovoril ter povprašal po letih. Bila sem že dovolj stara, da bi mi starši poiskali zaročenca, neznanega moškega, s katerim bi se mogla vezati in prevzeti družinsko ime.Na srečo se to še ni zgodilo in upam, da se še dolgo ne bo.A zakaj jaz in ne starejša sestra? Mati in oče sta mislila, da ne bosta mogla imeti otrok, zato sta posvojila Heleno. Helena je bila takrat že otrok, zmožen hoditi v osnovno šolo, zato sta jo vpisala tja. Skoraj bi vse prepisala nanjo, ko sem se pojavila jaz pod materinem srcu. In ker sem prava, čistokrvna dedinja, je mati z menoj nadvse striktna, pravila obnašanja, učenje imen ostalih družin in tako dalje.
In v času od kar živim, se mi je pogosto porajalo vprašanje, zakaj je naša družina tako pomembna? Zakaj ima očetova beseda tako mogočno moč v parlamentu? Odgovor se skriva v našem rodovniku. Smo čisti potomci britanske rodbine York. Zaradi naše krvi, se vsi pohlepno vrtijo okoli nas.
"Gospodična, mar ni prekrasno nočno nebo?" me je zmotil glas za menoj. Presenečeno sem spustila kozarec na tla, da se je razletel na tisoče drobnih koščkov. "Oh, oprostite. Nisem vas nameraval prestrašiti," se je opravičil prijazen glas. Počasi sem se obrnila in zagledala postavnega mladega moškega. Deloval mi je enako star kot Helen. Njegovi mršavi svetlo laneni lasje so mu silili na oči, tako da si je mogel z levo dlanjo vsake toliko odmakniti pramen las. Sivkaste oči so zrle v moje, zelenkaste in se mi globoko opravičevale. Na obrazu mu je igral blag nasmešek, ki je povzročil, da mu niti zameriti nisem mogla. Deloval mi je kot oseba, ki je močna in prijazna.
"Brez skrbi. Ni panike," sem počasi odvrnila in se ozrla po svoji nežno modro-sivkasti večerni obleki, da bi preverila, če se je kaj pijače zlilo nanjo. K sreči nič, saj bi me mati stresla s hlač.
"No?" je neučakano vprašal.
"No, kaj?" sem se zmedla in sklenila roke v višini pasu.
"Se Vam ne zdi nebo prekrasno nocoj?" je vprašal. Bežen pogled sem namenila nočnemu nebu.
"Niti ne. Saj je samo nebo," sem odvrnila.
"'Neeeeh'!" je oponašal nadležen zvok, ki ga navadno slišiš pri napačnih odgovorih. Presenečeno sem ga pogledala. Njegova odprto obnašanje, a h krati uglajeno me je medlo do skrajnosti. Nekaj časa je bil olikan mladenič, nekaj časa pa je bil kot petletni otrok, željen pozornosti. "Napačen odgovor. Prosim, ozrite se v nebo in mi prosim poveste kaj vidite in občutite ob videnem," mi je naročil.
"Zak-" sem pričela, a me je osorno prekinil. "Ne sprašujte, samo storite, kar sem Vam naročil, gospodična."
Pogled sem dvignila nazaj k višku in se zazrla v temno nebo, posuto z nešteto majhnimi zvezdami in lenim mesecem, ki je z neba opazoval dolgočasno zabavo.
"Vidim temno, skoraj črno ne bo, na katerem so zvezde in mesec," sem odvrnila.
"In kaj občutite ob tem?" je vrtal vame. Nisem imela pojma zakaj sploh sodelujem v njegovi igrici.
"Ko opazujem zvezde, sem ljubosumna. Počno vse kar se jim zljubi, le jaz sem tu ujeta v visoki družbi in pod budnim očesom številnih radovednih novinarjev. Postajam ljubosumnejša na njihovo svobodo. In mesec. Izgleda tako lenobno in ..." sem pripovedovala. Počutila sem se tako čudno. Nikoli nisem bila tako odkrita z nikomer. Vedno sem govorila, kar so ostali pričakovali od mene, nikoli nisem povedala kar si sama mislim.
"... izgleda tako popolno," sva zaključila oba. Presenečeno sva se spogledala. Še isti trenutek je moja lica preplavila grozna rdečica. Pogled sem še isti trenutek preusmerila v tla.
"Oh," je izjavil ter se izkašljal. "Mimogrede, sem Gabriell Bloodworth," se je vljudno predstavil ter nalahno prijel mojo dlan in se dotaknil s svojimi ustnicami moje kože. V celoti sem vzdrhtela.
"Me veseli gospodič Bloodworth. Moje ime je Annabella Jane Beauchesne," sem se predstavila. Presenečeno se je vzravnal in ne debelo pogledal. Njegove oči so bile tako razprte, da sem mislila, da mu bodo vsak trenutek padle ven iz jamic.
"Čakaj malo, prava hči Beauchesnov?" je komaj izdavil. Počasi sem pokimala, a h krati bila presunjena. Tip me je ogovoril, kljub temu da ni vedel kdo v resnici sem.
"Oprostite moji neotesanosti. Samo delovali ste tako osamljeno in zdolgočaseno, da sem se odločil, da vas ogovorim in razblinim dolgčas stran od Vas," mi je razložil. Odkimala sem, v znak, da me niti ne moti v resnici. Podaril mi je velik, očarljiv nasmešek, ob čimer me je zaščemelo v prsnem košu.
"Če mi oprostite, odpravil bi se k prijateljem," je opravičujoče zamomljal in nakazal na skupino mladih mož.
"Vsekakor," sem se nasmehnila. V trenutku ga ni bilo več.
Vsa presunjena sem zrla za njim in opazovala, kako se je rokoval s prijatelji in se pričel krohotati takrat izrečeni šali. Njegov nasmeh je bil najlepši kar sem jih do sedaj videla. Ob vsakem njegovem nasmehu me je zaščemelo v prsnem košu. Kaj je bil ta občutek? Zakaj zrem za njim in požiram vsak njegov gib? Ljubezen na prvi pogled? Nemogoče, ljubezen je brezupna in nemogoča. Vsaj zame. Ampak v glavi se mi je porajalo tisto znano vprašanje, 'Kaj pa če, ... ?'.Moj obraz je gorel tako živo rdeče, da so me zagotovo zamenjali za kakšno rdečo lučko.
Tisti trenutek sem se počutila kot najsrečnejše dekle na svetu. Hotela sem stopiti do njega in ga ogovoriti ter prebiti ure v klepetu z njim, a čutila sem kot da je mogoče. A lučka upanja v mojem srcu, da bi me ponovno ogovoril, je tlela v meni.

*flashback ends*

Tista noč je bila najlepša, najbolj srečna v mojem življenju, a jo tudi najbolj obžalujem. Vsakič ko se jo spominjam, mi raztrga srce znova, in znova. Tako krutega spomina, nisem nikoli imela in dvomim, da ga bom še kdaj imela.
"Špricamo sestrino poroko?"
Presenečeno sem se zazrla za seboj in skoraj umrla od presenečenja ob pogledu na moškega, ki sem ga videla za seboj. V hipu sem prepoznala moškega, čeprav sem ga videla le na fotografiji.
Axel Magnus Langley, moj zaročenec.

***
To je to.
Hvala ker ste prebrale.
Zakaj mislite, da je tista noč tudi tista, ki jo najbolj obžaluje v celotnem življenju?
Kakšnega si predstavljate Axela?
Mnenja? Teorije?
18. september 2017
Next
18. september 2017
Neeeeextttt
18. september 2017
Neeeext!
19. september 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg