Forum
Heej, to je ista zgodba kot tista iz prejšnje teme, samo da so bli tam fuul predougi deli & ja, i hope you like it. : *
12. november 2011
1. del - Hej, Zoe tukaj. Nesrečna sem. Odkar je oče umrl ni več nič tako,kot je bilo. Ni več nasmejanih juter pred šolo in nič obmetavanja s hrano. Umrl je pred slabim letom in že eno leto se trudim razvedriti mamo. Ampak ne, ona utaplja svojo žalost v astrologiji. Napoveduje nam rezultate testov in od tega se mi kar meša. Živim v najvišjem stanovanju na Čopovi ulici 7 v Ljubljani. Poleg mene in mame so tu še Harper, Robin, Samantha in Scarlet. Veliko punc, kajne? Vse imamo istega očeta in vse veliko stroškov. Nič čudnega da se mame ne da razvedriti. Harper je stara osem let in najbolj jo razveseljujejo konji. Čudno. Je neka mamina punčka. Kadar jo katera okrega se ji zatrese brada, usta ji postanejo suha in oči se ji navlažijo. Seveda jo mama takoj zaščiti. Robin, ali kar Rob, kot jo kličemo se ukvarja s skejtanjem. Ima na tone skejtov in oblači se v skejtarska oblačila. Zato jo vse kličemo kar Rob. Stara je dvanajst let. Sam je prava diva. Nosi ozke kavbojke in škornje do kolen. Pozimi vedno nosi krznene šale in gromozanske uhane. Njena usnjena jaknica zmrzuje v tem jesenskem vremenu. Vse jo imamo za štirinajstletno avšo, nič več. Nakoncu pa je še Scarlet oziroma kar Scar. Rada slika in najbolj uživa, ko se lahko odklopi od sveta in gre slikati v svojo sobo. Takrat se iz sobe sliši samo pomirjujoča glasba. Stara je že štiriindvajset let, a ni v zvezi in kot zgleda, se ne namerava odseliti. Takšne pač smo. Stepfordske punce. Pa še jaz ;D Sem Zoe, stara sem 15 let in zelo rada pojem in plešem. Zato imamo v naši skupni sobi tudi ploščo za plesanje. To so moji hobiji, zares rada pa se ukvarjam s pisateljstvom. Imam na kupe listov, popisanih z dolgimi ali kratkimi zgodbami, večinoma romani. Želim si nadaljevati v tej smeri, a šolanje bo drago in mami si ne upam omeniti tega, saj nevem kako bo to sprejela.
nekst? :3
12. november 2011
u65375
u65375
next
12. november 2011
2. del - Zazrla sem se proti prostoru v katerem sem bila. Sedela sem na trdi postelji, na eni izmed treh. Jaz, Rob, in Sam smo v eni sobi, Harper in mami pa v eni. Scar spi na kavču, sicer pa je v sobi z nami tremi. Poleg dveh spalnic imamo še kopalnico in kuhinjo. V kuhinji imamo jedilno mizo, televizijo in staro zofo, ki smo jo našle na odpadu. Na računalnik hodimo v knjižnico. Vse, razen Robin se želimo čimprej izseliti iz tega zanikrnega stanovanja. Poleg tega je še polno plesni in smrdi po vlagi. Res dober prostor za odraščanje.
''Zoe, Zoe, ZOE!'' je Robin izgubljala potrpljenje.
''Mhm ja..'' obrnila sem se na drugo stran postelje, a se nekako nisem mogla obrniti. Čakaj! Sploh nisem ležala na postelji, ampak sem sedela na stolu v kuhinji.
''Zoe, spet sanjariš! Ti in tvoje sanjarjenje -.- Hitro pojej, ker se nam mudi v šolo.'' Samantha je zamišljeno sedela na stolu in si pilila nohte.
''Mudi se nam? Ti vedno porabiš dvajset minut za ličenje. Koga boš pa osvajala? Plišastega medvedka mogoče?''
Zazrli sva si v oči, obe besni kot ponavadi.
''Sam, Zoe nehajta! Mudi se vam!'' Scar se je obnašal odraslo, ona je namreč že končala šolanje. Zadovoljila se je s končano srednjo šolo, želi pa si na fakulteto za slikanje. A nevem, če ji bo uspelo prepričati mamo.
Vzela sem nahrbtnik, poljubila mamo in počakala da se Harper, Rob in Sam obujejo. Bila sem najstarejša med njimi in prevzel me je ta občutek vladanja.
Vso pot do šole je Sam čebljala po telefonu in to je nas, ostale spravljalo ob živce. Komaj sem čakala da se počim na stol v učilnici in si oddihnem od sester.

? :$
12. november 2011
u31138
u31138
coool dej next!!!
13. november 2011
next
13. november 2011
next ;D
13. november 2011
Rob in Sam sta odšli v šolo, jaz pa sem Harper spremila do garderob za tretje razrede. Njena razredničarka me je pohvalila.
''Harper, zelo prijazno in vljudno sestro imaš,'' zardela sem.
''Hvala,'' je začmokala Harper z usti, polni bonbonov.
Sicer pa je tako: na Osnovni šoli Kolezija le Harper hodi na nižjo stopnjo, v tretji razred. Jaz, Rob in Sam pa smo na višji stopnji. Rob v šestem, Sam v osmem in jaz v devetem. Res nevem zakaj si je mama omislila toliko otrok. Baje je hotela imeti številčno družino.
Povzpela sem se po stopnicah in odprla vrata naše matične učilnice, fizike. Moje največje sovražnice. Upam da se bodo do konca šolskega leta ocene obrnila in da ne bom popravljala fizike. Cel pouk, vseh šest ur sem pisala v moj zvezek. Ni šolski ampak ga uporabljam za kratkočasenje. To so večinoma romani, spisi in kratke zgodbice. Nikoli kaj za šolo.
''Zoe. Zoe Stepford,'' me je poklical Klicaj, učitelj slovenščine.
''Prosim, gospod Kli... gospod Potter?''
''Zakaj pa misliš da sem te poklical? Vprašana si, sedi sem, pred tablo,''
Sledila je mučna ura. Vedela sem nekaj, a še zdaleč ne vsega. Upala sem na trojko.
''Tri,'' je bil suhoparen Vejica.
''Slaba trojka,'' se je popravil.

nej nekstam? : D btw js to iz worda kopiram ;D
hvala vsem ki berete ;*
13. november 2011
u61774
u61774
next
13. november 2011
u31138
u31138
next
13. november 2011
u45227
u45227
next
13. november 2011
Po pouku sem šla v podaljšano bivanje, pobrat Harper. Rob in Sam sta imeli samo pet ur in sta že odšli.
Odhajala sem z Harper, ki je trdno držala moje roke, nato pa sem jih zagledala. Bila je Sam in okoli nje skupinica močnejših fantov. Ni videti, da bi uživala v njihovi pozornosti. Nemočna, z rokami pod kontrolo me je zagledala.
Pustila sem Harper in ji naročila, naj se usede na klopco in me počaka. In naj se ne premakne od tukaj.
Z dolgimi koraki sem se odpravila do šolske lope in enemu od manjših fantov potrkala na ramena.
''Hoj hoj. Pusti mojo sestro na miru, sicer boš občutil moje učne ure karateja!'' začel se je tresti in on, ter še nekaj fantov je prestrašeno steklo stran. Ostali so le še trije večji in starejši.
Moram omenit, da v prostem času hodim na učne ure karateja. In že prevečkrat sem morala braniti sebe in svoje sestre. Mlajše in Scar. Ko se spominjam, kako sem branila Scar se takoj razžalostim.
Toda, postavila sem se v svojo začetno pozo in začela izvajati naučene gibe. Vrtela sem se, izvajala gibe z rokami in z nogami. Na koncu so se vsi trije fantje odvlekli z bolečimi sklepi. Nisem bila taka. Nisem hotela sodelovati v pretepih. A ko se gre za nas, za Stepfordske punce, sem pripravljena narediti vse. Pomagala sem Sam vstati, saj jo je eden iz med fantov porinil v pretepu. Popravila sem ji frizuro in skupaj sva se odpravili do klopce, kjer naj bi bila Harper.
A ko sva prišli do klopce ...
next?
13. november 2011
u31138
u31138
next!!! ooooo twist!!
13. november 2011
next! zlo dobr pišeš ;D obveščj po zs, hvala
NEXT!!
13. november 2011
u52174
u52174
to je film halo pred kratkim je bil
13. november 2011
Street Man; mogoč je kej podoben, sam zdej naprej bo čist drgačen - drgač pa še nikol nism slišala za film Halo x DD
13. november 2011
u51999
u51999
nextej hanččččč
13. november 2011
next
13. november 2011
u51999
u51999
nadaljuj (:
13. november 2011
5. del - A ko sva prišli do klopce je ni bilo.
''Kje je Harper?!'' sem se vprašala. Postajala sem rdeča in moje roke so se potile. Videla sem članek v časopisu z velikim naslovom: 15 letna punca izgubila 8 letno sestro.
Zvrtelo se mi je in z Sam sva iskali Harper. Pregledali sva vse kotičke okoli šole in kotičke v mestu, kjer se najraje zadržuje. Ni je bilo. Žalostne sva se odpravili domov in na kavču zagledali -Harper-. Basala se je z bonboni in buljila v risanko na televiziji.
''Harper,'' sem le še vzdihnila in se zgrnila na tla.
Okoli mene je bilo belo. Ne sivo, črno. Belo, ja. Vedela sem da sem v bolnici. Okoli mene sem zagledala mamo, Harper, Sam, Rob in Scar. Gnetle so se okoli postelje in nasmehnila sem se ob pogledu na Harper s svojim plišastim konjem, Sam z krznenim šalom, Rob z skejtom in Scar z veliko čopiči. Vsaka v svojem elementu. Nato sem se ozrla na mamo. Zaskrbljeno mi je popravila pramen las in me pogledala.
''Je vse v redu, se nas spomniš?'' mama je bila vidno v skrbeh.
''Gina,'' poklicala sem jo po njenem pravem imenu.
''Kako bi vas lahko pozabila? Tako različne smo a hkrati smo si tako podobne,''
Mama se je nasmehnila in solza ji je padla iz desnega očesa. Stegnila sem se, kolikor se lahko iz svoje bolniške postelje in ji obrisala posteljo.
Postavile smo roke eno na drugo in skupaj zaklicale.
''Stepfordske punce!''
Nato je v sobo prišel zdravnik in mama ter sestre so morale oditi. Zdravnik se je zastrmel vame in mi z posebno svetilko pregledal oči.
a nej nextam? : )
13. november 2011
u31138
u31138
ja next!!!!!
13. november 2011
u10862
u10862
next!!!!!!!
13. november 2011
Neext!
13. november 2011
next!
13. november 2011
u39015
u39015
POLE PA NEXT
13. november 2011
''Zoe Stepford. Oči v redu, barvna slepota ni vidna...'' si je mrmral in se gladil po sivi bradi.
Nato pa se je ustavil, si s prsti šel skozi lase in me prestrašeno pogledal.
''Lahko se popravi, zopet boš takšna kot si bila. Le nekaj časa bo potrebno. Natančno en mesec. Pomagali ti bomo.''
Strmela sem. ''Kaj se lahko popravi? Kakšno bolezen imam?''
Premišljeval je, jaz pa sem spraševala.
''Kaj je narobe z mano, doktor ...,'' pogledala sem na srebno 'značko' na njegovi halji. ''...Mayfeir?''
''Gospodična Stepford, vaša bolezen se lahko ozdravi imate namreč...

3 nexte in izvedli boste kakšno bolezen ima Zoe! : )
sedaj pa ugibite-tistemu ki ugane bom povedala dogajanje za naslednji del.
next? ;D
13. november 2011
u65342
u65342
next :3
13. november 2011
u31138
u31138
next
13. november 2011
u52174
u52174
drugač je film poglej na youtube
13. november 2011
7. del - ...celebralno paralizo. Pri padcu ste se udarili v nožne kosti (kr neki pišem, ja)Vaše noge so paralizirane, ampak ne za vedno. Že čez nekaj dni se bo začela terapija. Učili se boste ponovno hoditi. Čez en mesec boste kot novi.''
''Kaj?'' potipala sem si nogi in začela udarjati po njih. Ampak kmalu sem se pomirila. Nisem bila kot druge avše, zavedala sem da se to da popraviti in da bom zmogla.
''Gospodična Stepford, razumem vas, da ste žalostni in da terapije ne želite začeti takoj. Vendar morate razumeti...'' prekinila sem ga.
''Prosim? Že jutri želim začeti s terapijo,'' obrnila sem se na drugo stran postelje in se delala da želim zaspati. Gospod Mayfeir je z dolgimi koraki odkorakal iz sobe. Šele takrat sem se začela ozirati na sobo. Na moji levi je bilo velikansko okno, skozi katerega sem lahko videla skoraj celo Ljubljano, celo Čopovo ulico. Na steni nasproti postelje je bil televizor. Zraven moje postelje je bila nočna omarica. Na omarici je bilo nekaj revij, darila mojih sester, daljinec za postavitev postelje in daljinec za televizijo. V tej sobi sta bili dve postelji. Tista poleg mene je bila prazna. Zamislila sem si, kakšno dobro prijateljico ali prijatelja bi lahko dobila tukaj. Ali pa kakšnega tečnega bolnika ki bi se pritoževal nad vsem, kar bi mu prinesli. Zmrazilo me je.
Nato sem zaslišala šume. Bilo je dvoje korakov. Eni so bili močni in trdni, drugi pa lahki.
V sobo je vstopila medicinska sestra. Hitro sem se obrnila na drugo stran postelje in se delala da spim. Moje dihanje je bilo globoko, dihanje osebe poleg mene pa zelo hitro. Bila je razburjena.

Street Man; daš link kr nenajdem? :c
13. november 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg