Forum
"Kje je zdaj vhod? Rekel si, da bo tu!"
"Počakaj malo. Prepričan sem, da bi moral biti tu nekje."
"Samo čas izgubljava. Pojdiva raje, preden bo pretemno!"
"Tiho."
"..."
Dve postavi sta sredi noči stali pred velikansko skalo v gozdu, prekrito z mahovjem in ovijalkami. Bila sta mlajša fanta, še niti 20 let nista dosegla. Eden od njiju se je z zamišljenim izrazom ogledoval skalo pred njima. Bil je precej visok, s kratkimi črnimi lasmi in bolj suhe postave. Drugi pa je bil malenkost manjši, močnejše postave in dolgih rjavih las, spetih v čop. Bil je vidno živčen in neprestano se je oziral naokrog. Obadva sta bila oblečena v črno, s čimer sta se zakrivala v okrilje temne noči.
"Daj no, Aleks... očitno je to samo še ena od tistih zgodbic. Pojdiva!"
Črnolasec se je obrnil od skale in se s srepim pogledom zazrl v prijatelja.
"Gregor, utihni, če veš kaj je za tvoje zobe dobro. A te ne zanima, če zgodbica drži?"
Gregor se je nekako potuhnil in odvrnil.
"Seveda me, ampak..."
"No dobro," ga je prekinil Aleks in se obrnil nazaj k skali. "Mislim, da sem našel vhod. Daj mi torbo, takoj."
Gregor se je sklonil in s tal pobral veliko črno torbo, očitno precej težko in Aleks je iz nje vzel knjigo. Bila je precej velika, ovita v usnje in precej stara. Previdno je odprl njene platnice in obračal liste, dokler se ni ustavil na neki strani. Pogled se mu je premikal preko čudnih simbolov, podobnim kitajskim pismenkam. Nekajkrat si je vse skupaj prebral, nato pa vzdihnil.
"Veš, da če gre kar koli narobe, bova precej najebala?" je vprašal tiho, ne da bi se obrnil.
Gregor ni rekel besede. Bil je prestrašen in vznemirjen in si ni upal reči niti besede.
Aleks je še nekajkrat zajel sabo in začel počasi recitirati besedilo.
"Antaux vi budo a wielder da Nigra Magick, seking potenco kaj domminance. Malfermi up por mi vi serrvant, thisu estas kio mi mendi!"
Zavladala je grobna tišina. Zdelo se je, da je celoten gozd nenadoma utihnil ob teh besedah. Niti veter ni zapihal, niti najmanjšega šuma se ni slišalo.
S tem pa je prišel čuden občutek.
Občutek, da si opazovan s strani tisočerih oči, ki svoj pogled upirajo v tvoj hrbet. Ki svojega pogleda ne umaknejo. Dlje kot je trajal ta občutek, bolj se ti je zdelo, da se ti nekaj približuje, približuje neslišno in nevidno.
Fanta sta otrpnila. Srca so jima začela razbijati, hladen pot jima je tekel po obrazu. Zdelo se je, kakor da se je v trenutku tema okrepila in z vsakim momentom postajala temnejša in gostejša.
Gregor je hitro in sunkovito dihal in se panično začel ozirati naokrog.
Občutek gledanosti se je povečeval. Aleksu se je nenadoma zdelo, da se mu približuje nekaj neopisljivega, kot neko bitje teme, ki bi se ga lahko dotaknil, če bi stegnil roko. Tišina je naraščala in zdelo se mu je, kot da v ušesih sliši neko brnenje, ki se je konstantno povečevalo.
Ob vsem tem nista opazila, da se je skala za njima odprla. Na njenem mestu je zevala velika temačna skalnata luknja, iz katere je vel mrzel veter. Veter, ki se je zdel živ, kot neke vrste duh ali prikazen.
"Aleks... s-strah me je..."
Gregor se je tresel in ko se je ozrl naokrog, je opazil skalnato odprtino.
"Hej, delovalo je! Poglej, Ale-"
Stavek se mu je zataknil v ustih, ko je zagledal svojega prijatelja.
Ta je le stal tam, glava narahlo obrnjena navzgor. Oči je imel široko razprte, šarenice so se mu tresle in begale sem ter tja. Usta je imel na stežaj odprta in obraz spačen v grozljivo grimaso, ki je prestavljala masko čistega strahu. Iz ust se mu je velo nenavadno ječanje, ki pa je iz trenutka v trenutek naraščalo in se razvilo v grčanje. Obrvi so se mu nenadoma stisnile skupaj in oči so mu začele žareti. Izraz na obraz je bil vse bolj pošasten, zobe je stisnil skupaj in celotno telo se mu je sključilo in treslo, kot da bi ga prežemala elektrika.
Nenadoma je glavo usmeril proti nočnemu nebu in zarjul, huje kakor volk, medved ali katera koli druga žival. Rjovenje je bilo nečloveško, povsem izven tega sveta. Prsti so se mu ukrivili v čudno pozo, kakor da bi bili kremplji in pokrčil je kolena.
Gregor je le stal tam, z grozo opazujoč dogajanje pred sabo. Ni mogel verjeti, kaj se je dogajalo z njegovim prijateljem. Srčno je upal, da se Aleks le norca dela iz njega, vendar je v sebi vedel, da noben človek česa takega ne bi počel. Nekaj je bilo hudo narobe.
Nato je poskočil na mestu, ko se je temnolasec nenadoma obrnil k njemu in stresla ga je zona. Oči so bile le kot beločnice, usta spačena v srhljiv nasmešek, ki je razkrival ozke našpičene zobe.
"Ale-" je začel Gregor, toda preden je lahko dokončal stavek, je v sebi začutil gromozansko bolečino. Pritisk se mu je začel nabirati za očmi, zdelo se mu je, da mu pokajo kosti v glavi. Aleks je vanj imel uperjeno roko, za katero se je zdelo, da z njo upravlja nekakšno nevidno, temačno silo, ki je Gregorju povzročala toliko trpljenja.
Čutil je, kako mu začenja kri teči iz oči in nenadoma so mu počile. V očesnih votlinah je začutil grozljivo, nesnosno pekočo bolečino in zarjul je v mukah. Z dlanmi si je šel pred oči vendar je izgubil ravnotežje in v svoji slepoti padel na tla ter se oklepal obraza, iz kateraga mu je pronicala kri.
Tam je ležal in kričal, medtem ko se je bitje v Aleksovi podobi počasi odpravilo do njega.

Tako, to je začetek moje prve zgodbe. Nadaljujem?
06. april 2012
next
06. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg