Forum
Začetek se bo nekaterim prehitro odvijal, ampak se bo pa sredina zgodbe tokrat bolj počasi (:
upam, da vam bo všeč.
Zgodba mogoče ne bo primerna toliko za mlajše od 12+. Ne bo opisovala podrobnosti o spolnosti, ampak vseeno.

Spet je prišlo poletje in z tem tudi tekanje po plaži, v kar se da kratkih oblačilih. Z Leo sva se odpravljali v bar ob obali, kjer je bil prelep razgled na modrino. Ura je kazala že pozno 4. uro popoldne. K nama je kmalu pristopil visok natakar.
,,Vodko z ledom, prosim," videla sem pogled v Leinih očeh... zapeljati ga hoče. Že od kar jo poznam, ko je izvedela moški obstajajo, je taka. Zavila sem z očmi in se ji nasmehnila.
,,Zame pa... khm. Koktejl." rečem in se nasilno nasmehnem in ga pogledam. Njegove oči so bile očarane nad Leo. No, nič posebnega, res je lepotica. Ko je odšel je Lea šla na stranišče. No, vsaj naj bi šla, čeprav ji nisem niti malo verjela. Pogled mi je ušel med množico ljudi. Mizo pred nama na levi, sta zasedla dva moška. Izgledala sta razkošno. Odprta, modro bela srajca, prelepe modre oči, od katerih sem skušala dobiti pozornost.
Iz nenada me je vodka z ledom zalila po nogah.
,,Oprostite," je dejal natakar, ko je začel pobirati črepinje pod mojimi nogami in mi dajati papirne brisačke.
,,Zara! Nisem te videl," sem zaslišala in se razpogledala naokoli. No, glede tiste pozornosti... dobila sem jo. Od vseh v baru, od njega pa tudi nasmešek. Pristopila sem k gospodu, zgodnjih 60 let, in se nasmehnila.
,,Verjetno me ne boš prepoznala," ,,Baxter Will Winchester, lahko me kličeš Will. Verjetno si zame že velikokrat slišala od svojih staršev?" ponudil mi je roko, na kateri sta bila zaročni in poročni prstan. Pogledala sem ga v obraz in se nasmehnila nazaj, pogled pa mi je kmalu ušel k njegovemu mlajšemu prijatelju.
,,To je moj sin Dean William Winchester." Ali pa sinu...
Ponudila sem mu roko. Na njegovih prstih ni bilo nobenega prstana. Na zapestju je ležala samo srebrna ura.
,,Usedi se k nama, glede na malo nesrečo," se je zakrohotal Will in naredil požirek črnega čaja.
,,Z veseljem," ,,Torej ste bili družinski prijatelj?" sem prekinila tišino. Pogled, ki mi ga je namenil pa je bil zlovešč in presenečen v slabem načinu.
,,Kako prosim?" se je odkašljal.

Mnenja?
Kaj se bo zgodilo?
Next?
22. julij 2018
Next
okej men se zdi da bo tale zgodbica zlo dobra
piši naprej!
nexttt
24. julij 2018
hvala <3
25. julij 2018
Next
25. julij 2018
Next
25. julij 2018
Next
25. julij 2018
Hvala vsem ♥
Bi katera posvečen Next?
25. julij 2018
jaz
25. julij 2018
Dobiš
Hvala vsem k ste prebral
25. julij 2018
Next!
25. julij 2018








,,Torej ste bili družinski prijatelj?" sem prekinila tišino. Pogled, ki mi ga je namenil pa je bil zlovešč in presenečen v slabem načinu. ,,Kako prosim?" se je odkašljal.



Kri po žilah mi je zaledenela... pogledala sem Deana, nato pa obrnila oči k Willu. Pogledala sem v tla in čakala, da kdorkoli zmoti pogovor.
,,Bili ste družinski...'' sem začela in pogoltnila težko slino.
,,Kaj misliš s tem, da sem bil družinski prijatelj?'' je dejal Will in me še čudno pogledal. Pogovor je, tokrat res, zmotil telefonski klic. Dean se je opravičil in odšel od mize.
,,Čeprav me to spomni na... zelo občutljivo temo zame, ampak,... bi rada, da veste,'' sem začela. Pokimal je in se namestil na fotelju.
,,Bilo je nekje jeseni, osem let nazaj, ko sem končala za tisti dan končala šolo. Ker naj bi takrat prenavljali klet, sem odšla tja in videla polito barvo. Staršev ni bilo nikjer. Ker je bila klet dokaj ogromna, sem mislila, da sta pod stopnicami ali pa za hišo. Zato sem odšla v kuhinjo in naredila čaj. V kleti je bilo malo hladno, ker se je približevala zima.'' v očeh so se mi nabirale solze, ker je zdaj v zgodbi prihajal najbolj ostra stvar, katero v življenju nisem pričakovala. Vsi na okoli so se začeli zazerati vame, ko sem si obraz zakopala med roke.
,,Če želiš dokončati, lahko prideš kasneje na jahto. Tam te ne bo moral nihče obsojati.'' me je potrepljal po rami.
,,V redu je. Hočem dokončati...'' vzdihnem in si obrišem solze. Pokimal je in se namestil nazaj na stol. Pogledala sem proti Deanu, ki se je še zmeraj pogovarjal z nekom po telefonu. Zdelo se mi je, da ni ravno prijeten pogovor.
,,Ponesreči sem stopila v tisto polito barvo, ki sem vam jo prej omenjala. Bila je vinsko rdeča, kot smo hoteli, da je naša klet. Na polno leseno mizo sem odložila pladenj z čajem in pogledala naokoli. Potem sem na mizi zagledala odprto kuverto. Bila je prazna. Odšla sem po ozkem hodniku in... in...'' ustavila sem se. Predstavljala sem si tisti prizor. Ugriznila sem se v ustnico.
,,In... tam zagledala trupla svojih staršev. Takoj sem dojela, da je bila tista vinsko rdeča barva, ubistvu kri.''
,,Moje sožalje... nisem vedel, da se je to zgodilo. V zadnjem desetletju, oziroma dve leti pred smrtjo tvojih staršev smo dokončali projekt. Bil je edini projekt na katerem smo delali. V kolikor sem ju jaz spoznal sta bila res željna dela človeka. Parkrat sem se tudi še ustavil po vsem delu, ampak smo kasneje zaradi moje selitve izgubili vse stike. Nova služba, okolje, ljudje.''
,,Misliš, da je bila tista kuverta...'' je pripomnil z hrapavim glasom. K mizi je prisedel Dean.
,,Je vse v redu?'' sem rekla, ker sem hotela spremeniti temo.
,,Recimo,'' je po kratkem odmoru odgovoril.
,,Lahko dobimo račun, prosim?''
V roke sem mu potisnila denar. ,,Takoj se vrnem,'' sem dejala, ko je natakar odšel.
Odšla sem na stranišče in se preoblekla v črtasto obleko. Z robčkom sem si obrisala ostanke maskare, katera se je razmazala med potokom solz.
,,Nazaj sem,'' rečem, in pogledam za seboj. Deanov oče je odšel. Namenila sem mu vprašujoč pogled.
,,Moral je iti v pisarno, zaradi tega sem dobil telefonski klic,'' je odgovoril.
,,Če želiš, greva lahko na pomol,''
,,Lahko,'' sem rekla in se nasmehnila.
Pogladila sem si obleko in ga svojo roko ovila okoli njegove.
,, Saj me ne bo nobena ubila ali celo prestrelila z pogledom, če te tako držim?'' sem se zahihitala.
,,Verjamem, da bo prej kdo mene, kajne,'' se je zasmejal.
,,Zara!'' sem zaslišala za seboj moški glas. Počasi sem se obrnila in okamenela.
Mnenja?
Next?
25. julij 2018
Next
25. julij 2018
nexxtttt
ta punca ma vsekakor tezko preteklost ..
nwm ka bi bil to zaen clovek ko jo je poklical
drgac pa super pripovedujes res uzitek je brat
25. julij 2018
Hvala za mnenje Elisa : )
25. julij 2018
Next
26. julij 2018

,,Zara!'' sem zaslišala za seboj moški glas. Počasi sem se obrnila in okamenela.

,,Keeth..." to ime mi ni pomenilo nič, samo slab spomin.
,,Keeth," je presenečeno izrekel njegovo ime Dean.
,,Ares," je zamerljivo pogledal proti njemu. Čudno sem pogledala vse povprek in pogledala Deana v oči. Zanimalo me je, zakaj mu je rekel Ares.
,,A... Ares?" sem ga vprašujoče pogledala v oči.
,,Ares..." Keeth je spustil pogled od mene in pogledal naokoli ,,nisi gospodični povedal svojega imena" je posmehljivo zbadal in ga pogledal. Deanove roko sem se prijela z obema rokama in ga pogledala v obraz. Gledal je stran.
,,Upam, da imaš razlago... Ares," z roko se je pogledil po čelu in pogledal proti meni in spet stran. Vzdihnila sem in spustila njegovo roko in odšla stran. Keetha sem grdo pogledala in se obrnila proti Deanu. Po licu mi je spolzela solza. Vsi so začeli obračati proti meni in se ustavljati. Nihče me ni vprašal nič. Začela sem teči, čeprav je bilo težje, ker sem bila v petah. Ustavila sem se pri klopi in Lei napisala kje je. Odgovorila mi je po dobri uri, da je v nočnem klubu in, da naj pridem. Verjetno mi ni preostalo nič drugega, kot to, da grem domov ali pa v nočni klub, čeprav jih ne odobravam.
ARES aka DEAN

,,Preklet bodi Keeth!" sem siknil skozi zobe, ko je Zara zbežala. Pogledal sem za njo, ampak je nikjer nisem našel. Pregledal sem vse bare, obale in parke, ampak je nisem nikjer. Ker sem pred meseci rad zahajal v klube, ki so delovali ponoči, sem ga tudi zdaj nameraval obiskati. Šel sem do pomola in poklical očeta. Ni se javljal. Hotel sem ga vprašati, če bi vedel kje je Zara, vendar se mi je zdelo preveč za danes. Odpeljal sem se do kluba, kjer sem iskal znane obraze. Pristopil sem k natakarju in naročil mojito. Kmalu se je zaslišalo glasno navijanje in veliko moških vseh let je začelo hoditi nekam na sredino kluba. Hitro sem spil in se počasi začel približevati mizi.
,,Zara?" sem zmedeno rekel in si pomel oči, ko sem jo videl plesati na mizi v spodnjem perilu. Prerinil sem se čez množico in jo spravil dol.

Mnenja, kritike?
Next?
27. julij 2018
Next
27. julij 2018
Next
Ljubko! :3
28. julij 2018
Next
ojojojoj
zdrj jo bo spravu dol in ona ga bo
1. prebutala
2. nadrla pred vsemi
3. spravla v pojslo
vem da ni nobena teorija nevem ka ampak ja vredno je poskusiti
29. julij 2018
Haha zanimive teorije
Mogoče se lahko prepričaš, ko objavim Next
30. julij 2018
kdaj bo Next? sej ne da priganjam sam sn ful exiced za nov Next
04. avgust 2018
Nova bralka!

Next!

Zgodba je zelo skrivnostna in zanimiva, a se mi zdi, da kdaj preveč hitiš s kakšno situacijo in opisom, sploh zato, ker še ne poznamo dobro karakterja glavne junakinje. Zgodba tako nima nekih jasnih okvirjev, zato so me hitro menjajoče scene hudo zmedle.
Seveda dobronamerna kritika
04. avgust 2018
Bo kmalu Elisa.19 Me veseli, da se veseliš
Hvala Pobegli puran
Se bom bolj poglobila v 'detalje' oz. zgodbo, da bo bolj jasna. Se bo kmalu še zvedelo koliko je kateri lik star (mislim za te, kateri so stranske osebe - seveda tudi glavna, ne pa v to koliko so, kako naj temu rečem... khm. Statisti? No, ja upam da veste kaj imam v mislih).
Vedno pa sem vesela kritik - vsaj dobronamernih, saj lahko s tem izboljšam svoje tehnike pisanja.
Še kakšen Next?
06. avgust 2018
Končno nextt ; )
Tokrat brez slike
Prebudila sem se in zagledala umazano, belo posteljnino od moje šminke. Pretegnila sem se in zazehala. Počakaj! To ni moja hotelska soba! Počasi sem vstala in si lase spela v dolgočasno figo, za katero sem imela občutek, da se bo vsak trenutek podrla. Na drugem koncu zakonske postelje zagledam daljšo srajco in moderen tanek pas. Glava me je grozeče bolela zato si podrem vse, kar je še ostalo od fige. Odšla sem po hodniku, kateremu so, male palme v ogromnih cvetličnih loncih, dajale bogat izgled.
Preplašena, pogledujem okoli in odidem do visokega in dolgega okna. V trenutku se zavem, da sem na ladji. Barki? Jahti. To bo to. Jahta. Zanimalo me je, kako za vraga sem prišla sem. Med pogledovanjem, kako počasi sem se z nekom pomikala proti oceanu, me zmoti glas.
,,Vidim, da si se že zbudila." Obrnem se. Dean. Kislo se mu nasmehnem in odmaknem pogled, ko mi nasmeh vrne.
,,V jedilnici te čaka zajtrk," reče in se obrne, z brisačo okoli vratu.
Kako za hudiča bi vedela kje je jedilnica. Zmedeno ga pogledam in, ko hočem vprašati, kje je jedilnica, se njegov korak ustavi.
,,Po stopnicah navzdol, do konca hodnika," reče brez, da se obrne.
Počasi stečem do po stopnicah, ko zaslišim njegov glas.
,,Kasneje se mi lahko pridružiš."
Pridružim? Pri čemu, le? Če bi znal samo povedati, pri čemu. Pomislila sem na vse mogoče. Skomignila sem z rameni in ugriznila v kruh z marmelado. Tedaj sem pomislila. Kaj, če se je med nama prejšnjo noč kaj zgodilo? Lahko, da sva pila in... vinjena 'skočila' v posteljo. Popila sem še mleko, ki je bilo v kozarcu in zamišljena odšla na hodnik, kjer sva se prej srečala. Poiskala sem kopalnico, da si umijem zobe in se stuširam. Na banji so bile rumene kopalke, katere sem imela seboj v torbici, ker sva šle po plaži z Leo v kavarno. Oblekla sem si jih in ogrnila z srajco od prej. Pogledala sem se v ogledalu. Sama sebe spominjam na mami. V naslednjem trenutku kriknem. Dean je stal naslonjen na vratih.
,,Oprosti, nisem te želel prestrašiti," reče, ko me njegov pogled začudeno premeri. Ko vidi, da ga opazujem, pogled odmakni stran.
,,Zakaj ne govoriš? Si še zmeraj jezna?" Žalujoče vpraša in se zagleda v ploščice. Jezna? Zakaj? Ker mi je lagal, o svojem imenu? Ali je lagal drugim?
,,Koliko časa že stojiš tukaj?" Se namrdnem.
,,Dovolj, da nisem videl česa," reče nagajivo in mi nakaže naj grem za njem. Dokler nisva prišla na palubo, sem ga vprašala, če se je med nama kaj zgodilo.
,,Bi se moralo?"
Sovražim, ko mi ne dajo polnih odgovorov. Vprašanje je bilo tako, da je lahko odgovor samo ja, ali ne. Na palubi je bil jaccuzi. Ustavila sem se poleg, medtem ko je on že zlezel not.
,,Prideš?" Vpraša in mi ponudi roko.
,,Takoj po tem, ko mi razložiš, kaj je bilo z Keetom in kako ti je v resnici ime. Takoj," zahtevam in na njegova jsta položim prst.
,,Psst. In, prosim ne izmišljuj si svojih bratov dvojčkov. Ali dvojnikov. Začni." rečem jezno, čeprav sem bila bolj razočarana.
Vzdihne in reče: ,,Potem je bolje, če se usedeš," usedem se poleg njega na rob.
,,Pred 5 letimi sem se zapletel z... kako naj temu rečem..." začne razlagati.

Mnenja, kritike, teorije?
Bi katera kdaj posvečen Next?
13. avgust 2018
super je, edino takoj me je malo zmotilo, ker si 'skakala' s preteklika v sedanjik.. (Glava me je grozeče bolela zato si podrem vse, kar je še ostalo od fige.)
Ničem ispastu zdej tu tak kot najvecji kreitik (tudi jaz pisem zgodbo in vrm da ni vse prav) ampak me je zmotilo še zaporedje besed (Prebudila sem se in zagledala umazano, belo posteljnino od moje šminke.)
S tem ni nič narobe, to so napake, ki jih lahko odpraviš že samo s tem, da si še enkrat prebereš preden objaviš in jih takoj najdeš..
Zdej pa gremo na zgodbo. Meni se zdi da se lepo.odvija in ja tudi pišeš drugače super tak da samo tak naprej..
en vlki Next!
14. avgust 2018
neext
14. avgust 2018
Se strinjam z Eliso.19, ampak saj vsi kdaj kaj zgrešimo, tudi jaz naredim mnogo napak.
Next!
14. avgust 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg