Forum
Helooo!!

Torej neznanka0 in jaz sva se odločili da skupaj narediva zgodbico. Zelo bova hvaležni komentarčkov in nextov. Upava, da vama bo všeč.
__________________________________________________________________________________
Evo pa še malo reklamice
neznanka0 in njene zgodbice:
http://www.igre123.com/forum/tema/med-dvema-ognjema/24557/
http://www.igre123.com/forum/tema/zacarana-ljubezen-1-verzija/24500/
http://www.igre123.com/forum/tema/ples-v-dezju-love-story/24697/
Evo pa še moje zgodbice:
Že napisana:
http://www.igre123.com/forum/tema/najprej-posilstvo-cez-leto-in-pol-pa-love/22781/
1. del
http://www.igre123.com/forum/tema/ljubezen-ali-sovrastvo/22738/
2.del
http://www.igre123.com/forum/tema/povej-zakaj-tell-me-why/23138/
http://www.igre123.com/forum/tema/dotik-groze/23694/
http://www.igre123.com/forum/tema/dih-pozelenja/23354/
http://www.igre123.com/forum/tema/jasnovidka-zaznamovana-s-smrtjo/22745/
Jez pišem z prijateljicami
http://www.igre123.com/forum/tema/dnevnik-prihodnosti/24682/
http://www.igre123.com/forum/tema/hey-soul-sister/24621/
_______________________________________________________________________________
Sovražnici iz vasi 1.del-Lana
»Ja, ja, saj se vidiva jutri« sem rekla, ko mi moja prijateljica kar ni in ni pustila oditi. Zares se ni zavedala, da ni dobro, da se sredi noči potepaš po cestah. Čeprav je bila naša vas v večini zelo varna in so v njej živeli sami prijetni ljudje sem bila rada previdna. Saj veste: previdnost ni nikoli odveč! Takoj, ko sem stopila iz njene hiše je vame butnil vonj dežja pomešan z nočnim zrakom. Previdno sem preskočila veliko lužo pred Emino hišo in se počasi odpravila domov. Zaradi mrzlega zraka se mi je naježila koža zobje pa so se mi že začeli rahlo tresli od mraza. Vedela sem, da bi mogla sabo vzeti jopo z dolgimi rokavi ne pa da naokoli hodim napol naga, kot pravi moja mama. Ampak zdaj je kar je. Nekaj časa sem hodila po asvaltirani cesti potem pa sem zavila desno na makedamsko, ki je vodila, do naše hiše. Z nogami sem brcala cestne kamenčke, ki so se pridno kotalili pred mano. Čeprav je bila noč je luna pridno osvetljevala pot zato sem se lahko izogibala velikim lužam na poti. Kmalu sem pred sabo zagledala veliko hišo zraven katere sta stala majhen kurnik in hlev iz katerega se je slišalo mukanje. Za hišo je bil velik travnik na katerem so se pasli konji, ko niso bili v konjušnici, ki je stala zraven. Hitro sem stekla v hišo saj nisem prenesla niti trenutka več na tem mrazu.
»Doma sem!« sem zavpila in iz ovinka se je prikazala moja mama. Bila je lepa rjavolaska z čudovitimi očmi. Ampak na žalostt ni preveč skrbela za svoj videz, saj je bila njena skrb predvsem kmetija na kateri je pomagala očetu.
»Lana kje si bila tako dolgo?« me je vprašala ter jezno prekrižala roke. Ja bila je zelo zaščitniška, do mene. Navsezadnje sem bila njen edini otrok in zares se je bala, da bi me izgubila.
»Bila sem pri Emi. Saj sem ti povedala, da grem danes k njej«
»Ja res, da si ampak jutri je šola in sploh nisi naredila naloge. Nočem, da se tvoje ocene pokvarijo že v prvem letniku, ko si pa bila tako dobra v osnovni šoli«
»Mami pa saj sem naredila nalogo skupaj z Emo. In tudi učili sva se!« sem rekla čeprav je bila to laž. Razen če mislite, da je gledanje v zvezek med tem, ko se pogovarjava o lepih fantih, učenje.
»Ja no prav. Ampak naslednjič vseeno pridi malo prej. Saj veš, da ni varno, da hodiš naokoli tako pozno.« Zavila sem z očmi. Saj vem, da jo samo skrbi zame ampak vseeno sem dovolj stara, da za te stvari skrbim sama.
»Ja bom ampak zdaj se grem stuširati« sem rekla in stekla v kopalnico. Počasi sem se stuširala z mlačno vodo in pustila, da so kapljice vode zmočile moje telo in lase. Ko sem stopila iz tuša sem se obrisala in oblekla lase pa sem si zavila v brisačo, saj se mi jih ni dalo sušiti. Odšla sem v svojo sobo. Bila je skromno opremljena ampak vsebovala je vse kar sem potrebovala. Na sredini je stala majhna postelja z lesenim okvirjem zraven pa prav tako lesena nočna omarica, ki je bila skrati predalnik. Nasproti so stale omare v levem kotu pa je bila velika miza za vse šolske stvari. Hitro sem se vrgla na posteljo, ki se je rahlo pogreznila pod mojo težo. Ker je bilo v moji sobi še kar mrzlo sem se zavila v debelo deko in se počasi pogreznila v spanec brez sanj.



LANA



LANINA MAMA (Jane)

Ali napiševa zgodbico?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

02. november 2011
u62465
u62465
No evo...Sm pa že premipljevala kdaj bosta vidvi začeli zgodbico...next!
02. november 2011
u62465
u62465
*premišljevala
02. november 2011
Neeext!
02. november 2011
u60408
u60408
Zdravo
o nika super si zrihtala
to pa še je moj del
hvala lollipopEli in Nessy za komentarčka

SOVRAŽNICI IZ VASI 1. del ŠPELA

„Adijo“ sem zavpila svoji najboljši prijateljici Leni in v pozdrav na veliko pomahala. Bila sem dobre volje saj sem zopet dobila pet pri slovenščini in končno je bil težko pričakovan petek, ko si si lahko med vikendom oddahnil ušesa od dolgočasnih profesorjev. Usedla sem se v očetov avto in se mu nasmehnila. Mrko me je pogledal. „Je kaj narobe“ sem vprašala in se zresnila. „Vse boš izvedela pravi čas“ je rekel in se zatopil v vožnjo. Nič več nisem rekla ampak samo prikimala. Vedela sem da je zadnje čase imel oče težave v službi zato ga nisem hotela obremenjevat s svojim klepetanjem. Čez deset minut sva prispela do hiše kjer sem živela že 15 let.



HIŠA
Stopila sem iz avta in stekla v hišo. „Špela čez eno uro bo kosilo“ reče mama ko stopim v kuhinjo. „Prav grem še malo v sobo narediti domačo nalogo“ sem odvrnila in za sabo zaprla vrata. Na hitro sem iz omare potegnila dolgo majico in kavbojke ter se preoblekla. Iz torbe sem poiskala matematični zvezek in se zagledala v nalogo. Ravno sem končala z njo ko je v sobo stopila mama „pridi na kosilo“ je rekla in za sabo zaprla vrata. Hitro sem se vstala iz postelje in stekla v kuhinjo bila sem že pošteno lačna. Pogledala sem očeta in mamo ki sta molče sedela za mizo in mami je vse toliko časa po licu zdrsnila solza. „Kaj se je zgodilo“ vprašam prestrašeno, mame še nikoli nisem videla jokati zato sem vedela da je nekaj resnega. „Špela ne vem kako boš to sprejela toda upam da boš razumela“ je rekla mama in pogledala očeta ki se je samo prikimal. „Kaj pa je“ sem vprašala in si na krožnik nadevala špagete z omako. „Odseliti se bomo morali“ reče oče in globoko zavzdihne. Presenečeno strmim vanj „prosim recita da se šalita“ rečem in ju pogledam. Njuna pogleda sta povedala vse niti v sanjah se nista šalila. „Kam bomo šli živeti“ sem vprašala previdno. Vedela sem da je bilo očetovo in mamino stanje preslabo da bi si preselili v kakšno razkošno hišo kot je bila ta. „Selimo se na babičino kmetijo“ reče oče in požre slino. Presenečeno strmim vanj „v tisto podrtijo“ zašepetam. Nisem morala verjeti da se bomo preselili iz te lepe hiše tja. „Špela ne govori tako“ je oče povzdignil glas. „Špela trudila sva se da bi še kaj lahko storila toda ni več možnosti, bankrotirala sva“ je rekla mama. Presenečeno sem strmela vanju še pred dvema urami sem bila prepričana da živimo popolno življenje, sedaj pa smo kar naenkrat brez vsega. Solze so mi stekle po licu in na hitro sem se vstala iz mize. „Obljubim da si bomo tam uredili hišo takoj ko dobiva nove službe“ reče oče in me žalostno pogleda. Razumljivo sem prikimala in stekla v svojo sobo, solze so mi močno polzele po licu



ŠPELINA SOBA

V šolski torbi sem poiskala telefon in poklicala Leno. Številka trenutno ni dosegljiva... sem zaslišala na drugi strani. „Ah seveda ona nikoli nima časa zame“ sem rekla jezno in telefon vrgla nazaj v torbo. Obrisala sem si solze in se ulegla na posteljo. Šele sedaj sem prvič začutila kako močno bom pogrešala svojo sobo. Zaprla sem oči in se poskusila spomniti kako je bilo pri babici. Nisem bila prav pogosto tam toda spomnila sem da je bila majhna hiška z majhnimi sobami. Kmetija mi je bila všeč toda odkar je babica umrla pred dvema leti je bilo tam vse zapuščeno. Iz omarice sem poiskala album in ga odprla. Opazovala sem slike babičine hiške. Bila je resnično majhna v tisto sobo ne bi morala spraviti vse kar imam v svoji sobi. „Oh kako bom pogrešala ta kraj“ sem zašepetala in solza mi je zopet spolzela po licu.



ŠPELA
02. november 2011
Neext!

Uff..že kar vem, da mi bo tale zgodbica všeč!
02. november 2011
u61785
u61785
NEEEXXXXTT
02. november 2011
nnneeeeeeeeeext
03. november 2011
Nika -> zares pridni kamenčki, ker se premikajo, ko jih ti brcneš
Nextejta!!
04. november 2011
Vem ja...me pridno ubogajo
04. november 2011
hahaha!!
04. november 2011
a bo next ?
05. november 2011
Kdaj bote nextale?! ;O
09. november 2011
u61785
u61785
neeeeeeeexttttttttttttttttttt noooo
10. november 2011
Kdaaaj bode nextale?!
03. december 2011
u31282
u31282
nextttttttt
03. december 2011
sorry...am a bi morda lahko nekaj časa se počakat...k tale teden mam še 2 testa pa tekmovanje pa sprašujejo...res sorri k sm mal na to zgodbico pozabla... pozabljiva pač
04. december 2011
u60408
u60408
hehe nika jaz pa ti nisem nič upala pisat ker sem misla da si jezna name
04. december 2011
haha...jezna ? vprašaj? zakaj?
04. december 2011
evo pride next takoj k katja preveri tisto kar sm napisala ;D
21. december 2011
No suuper! ;DD
21. december 2011
Kot vsako jutro me je zbudilo glasno kikirikanje petelinčka, ki smo ga dobili pred malo manj kot enim letom, ko je bil še čisto majhen. Še danes se spomnim kako je naša psička Fiki igrivo tekala za njej neznanim bitjem ter rahlo grizljala njegove peruti jaz pa sem panično skakala za njo da mu ja ne bi česa zlomila. No vendar danes se obadva že lepo razumeta. Hitro sem skočila iz postelje, se zavrtela do svoje omare in jo odprla. V njej sem zagledala na kupe zloženih oblek v večini neznanih in malce cenejših znamk. Nisem bila bogata tega sem se zavedla že od otroštva zato sem se navadila skromnosti. Bila sem srečna. Imela sem prečudovito mamo za katero sem vedela, da me ima rada. Kar malce otročjega očeta s katerim sem vedno lahko kaj ušpičila dokler za to ni izvedela moja mama. Najboljšo prijateljico z enostavno zavidljivo športno postavo in najlepšimi rumenimi lasmi, katero sem imela najraje. Ter seveda ne smem pozabiti na mojo ljubezen Nejc. Že ob misli na njega mi je srce rahlo zatrepetalo. Ja prav imate, zaljubljena sem.! V najbolj popolno osebo na tem planetu! Rahlo sem zaprla oči in pred očmi zagledala njegov prelep obraz, popolne rjave lase, najbolj tople oči in prečudovite ustnice, ki so se včasih razpotegnile v dih jemajoč nasmeh.



EMA



NEJC
Rahlo sem zmajala z glavo. Ni čas za sanjarjene. Hitro sem iz omare potegnila že malce izprane kavbojke in navadno belo majico z V izrezom. Vsa vesela sem odskakljala v spodnje nadstropje.
»Dobro jutro mami« sem rekla in ji na lica pripopala majhen poljub.
»Ooo danes smo pa veseli« je presenečeno rekla. Verjetno si ni mislila, da bom po včerajšnjem večeru tako prijetno razposajena. Vendar no ljubezen dela svoje.
»Smo ja« sem pritrdila in iz omarice vzela skodelico ter vanjo nalila mleko s katerim so se kmalu pomešali čokoladni kosmiči. Sedla sem za mizo.
»In Lana kaj je razlog?« jo je zanimalo. Ravno, ko sem hotela reči, da je razlog Nejc sem se spomnila, da ji pravzaprav te novice še nisem povedala čeprav hodiva že več kot dva meseca. Nekako sem se bala njene reakcije. Saj veste zaščitniška mama, ki bo hotela fanta takoj preveriti in ga po možnosti še odgnati stran. Ampak dobro vem da bo prišel čas, ko ji bom morala povedati. In zakaj ne bi bilo to danes?
»Am mami nekaj ti moram povedati« sem rekla in se rahlo odkašljala.
»Povej« je rekla, sedla nasproti mene in me pričakajoče pogledala. Nekako sem vedla, da že ve da nekaj skrivam ampak ni nikoli začela te teme, saj je hotela, da ji to povem sama.
»Am mami fanta imam!« sem vznemirjeno rekla in se nasmehnila.
»Fanta?« je presenečeno rekla in njene na pol razprte ustnice so se razpotegnile v lep nasmeh »O ljubica čestitam« skočila je do mene in me rahlo objela. No ta reakcija je bila nekako nepričakovana ampak seveda sem jo objela nazaj. »To je torej razlog tvojega nasmeha?« je na pol vprašljivo vprašala.
»Jaa!« sem vsa vesela zacvila.
»No povej mi več o njem« je takoj hotela izvedeti vse. Počasi sem vstala in odložila skodelico v lijak.
»Mami povem ti takoj, ko pridem domov. Saj veš da hodim v šolo in če bi ti povedala vse bi trajalo več kot celo popoldne« razumljivo mi je pokimala.
»Prav…vendar povedala mi boš vse« na glas sem se zasmejala, pograbila jopo in jo oblekla. Iz kota sem vzela torbo, jo nataknila nase in odšla proti vratom.
»papa ljubica« je rekla mama preden sem stopila iz hiše v mrzlo jutro.
21. december 2011
Neeeeeeeeeeext!
21. december 2011


24. december 2011
neeext
24. december 2011
u69266
u69266
next!next!next!
24. december 2011
next!!!!!!!!!!!
28. december 2011
next!!!!
29. december 2011
mn je najboljša najprej-posilstvo-cez-leto-in-pol-pa-love
29. december 2011
u31282
u31282
nextttttttttttttttt
30. december 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg