Forum
Heej!

Tole zgodbico bomo pisale tri: Dreamhunter, HalfBlood in jaz (Speedy133). Mogoče se nam s časom še kdo pridruži, ampak to zdaj ni važno...
Zgodbica je nastala z idejo iz spodnje slike (če koga zanima), samo toliko, da se ve.







Okej... jaz nimam več nič za povedat, če bosta pa še onidve kaj, pa kar.
08. avgust 2016
Še za začetek:

PROLOG
Iskal jih je. Lovil kot lovec po gozdu preganja srne. Vsako posebej vsako drugače.
Spomni se prve. Vrtela sta se in plesala. Nosila je rdečo obleko in črne lase je imela prepletene z žametnimi trakovi. Zvlekla ga je v kočijo in kočijažu dejala naj ju pelje v neznano. A namesto, da bi to prepustil kočijažu jo je tja odpeljal sam. Komaj je zaprla vrata, ko jo je položil na tla in ji začel masirati grlo. Najprej nežno. Elegantno in v krogih je s svojimi grobimi palci otipaval goltanec in ona je tiho godla v odgovor. Mezinca sta skupaj s prstanci našla oporo na zadnji strani vratu, prav na vrhu hrbtenice in razkačeno damo pod njim držala na mestu. Kazalca sta pritisnila na robove vratu in soplesalkine roke so začele iskati pot do njegovega prsnega koša. Ni ji bilo več ugodno in v kotičkih oči je njen spremljevalec uzrl strah. Mesto kazalcev so prevzeli sredinci in palca sta zdaj grobo pritisnila na goltanec. Roke dame v rdeči obleki so začele kriliti ob strani, a bil je močnejši. Tudi kazalci so objeli goltanec in približal je svoje ustnice njenim. Poljubil jo je. Preprosto in ljubeče. Zaprl je oči in močneje stisnil roke. Zaslišal je rahel pok in ustnice pod njegovimi so otrpnile. Umaknil se je od njegove ljubimke in tresoče roke potisnil ob stegna.
A ona je bila prva. Po njej jih je bilo še mnogo. Vedel je številko. Vedel je ime vsake. Vsaka je bila drugačna, po svoje posebna.
Čeprav zdaj nič od tega ni bilo pomembno. Ker prišel je čas žetve, čas lova. In on je pripravljen.
08. avgust 2016
Next
09. avgust 2016
Legendarno
09. avgust 2016
u210820
u210820
Next
09. avgust 2016
nexttttt
09. avgust 2016
Kdaj bo Next?
13. avgust 2016
Kmalu. Moraš pa Dreamhunter vprašat za kaj več.
13. avgust 2016
OK. Sej jo bom, je moja dobra prijateljica.
13. avgust 2016
u215282
u215282
Next
Full dobr drgač *-*
14. avgust 2016
No, da se še jaz javim. Ja, jaz imam prvi Next in jaz sem kriva, da ga še ni Zgodbica je bila še v razvoju, sedaj pa se bom spravila pisat svoj Next. Wish me luck
16. avgust 2016
Next se piše!
16. avgust 2016
okk ti kr počas
16. avgust 2016
Ta Next posvečam posebnim ljudem na igrah, ki so me spodbudili, da sem začela pisati. V prvi vrsti je posvečen Kat.Somerhalder, zato, ker je ona in njene zgodbice glavni razlog, da sem se prijavila na igre123. Prav tako ga posvečam sopisateljicama Speedy133 in Halfblood in se jima zahvaljujem, ker me opozarjata na napake in me spodbujata. Največja zahvala pa gre RavenGirl, ki je moja dobra prijateljica na obeh straneh, mi daje navdih, ideje in me spodbuja, bodri in tolaži, ko sem žalostna, in se veseli z mano, ko sem vesela. Hvala vam!
#############################################################################
No, pa je prišel prvi Next! Upam, da vam bo všeč!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
»Si ljubezen mojega življenja, moja luč v temi, moja sorodna duša. Ne predstavljam si življenja brez tebe. Bi ti, Keira Evans, izpolnila mojo največjo željo, in postala samo moja? Bi se poročila z menoj?«

Te besede so spremenile moje življenje. Spremenilo bi se ne glede na to, a ne na tako tragičen način. Bila sem presunjena. Najina večerja za tretjo obletnico se je spremenila v zaročno večerjo. Nisem si mislila, da bo ta trenutek kdaj prišel. Moj plahi fant, Beau Randolph, me je zaprosil pred množico ljudi.

»Beau, presenetil si me!« Presenečenje in pol, ni kaj! Presunjena sem, a vesela, se razume. Ljubim ga. Tudi po treh dolgih in srečnih letih, se moja čustva do njega niso ohladila. Še več, vsak dan se poglabljajo. Nehala sem premišljevati, ko je povesil glavo. Bil je sramežljiv, zato sem cenila njegov pogum, ki ga je zbral, da me je zaprosil v najdražji restavraciji naokoli, Caesar. Prešinili so me pomisleki - Sva premlada? Poroka pri triindvajsetih. A sem jih zavrgla. Ljubila sem ga in on mene. In to je bilo dovolj.

»In ja, poročila se bom s tabo!« Skočila sem mu v objem in ga poljubila. To je moj najlepši dan navsezadnje! In nato, me je prešinila ne preveč prijetna misel.

»Beau, kako bova pa povedala staršem?« Sem ga zaskrbljeno vprašala, medtem, ko sem z vilico opletala po svojem krožniku s špageti in morskimi sadeži. Pogledala sem ga, on pa se je nasmehnil. Ko je pogoltnil svoj grižljaj, mi je nasmejano priznal, da moji že vejo, ker je vprašal mojega očeta za blagoslov. Vseeno, sem bila malce zaskrbljena. Ko sva končala, je plačal račun in natakarju dal še posebej visoko napitnino, ker je bil dobre volje, nato pa sva se odpravila.

Odprl mi je vrata svojega starega in razmajanega avtomobila, ki pa se je danes še posebej lesketal. Enkrat sem ga hecala in mu rekla, da je nemogoče očistiti ta avto. Potrudil se je samo zame. Čeprav je bila samo malenkost, mi je ogrelo srce, to pa je še en dokaz več, da me resnično ljubi in da so bili moji pomisleki neumni. Vso pot do doma sva navdušeno klepetala in načrtovala poroko.

»Kdaj se bova poročila? In kje? Upoštevati morava vreme in temperature in…« Razburjeno sem govorila, nato pa me je Beau prekinil.

»Umiri se, vse bova načrtovala do potankosti, boš videla. Najina poroka bo popolna.« Z žarom v očeh se je obrnil proti meni in me poljubil. »Pridi, doma sva.« Izstopila sva iz avtomobila in se odpravila v blok, kjer sva skupaj najela stanovanje.
=============================================================================
Mnenja, teorije, komentarji?
18. avgust 2016
OMG, ženska, that's aweeeesome. Ful ti hvala za posvečen Next, ki je bil super prikupen.
Obvezno pa Next in hvala tudi HalfBlood in Speedy, ker ste vse carice in odlične pisateljice!
18. avgust 2016
NI za kej, si zaslužiš. Naslednja ma Speedy133, tko da nebom js kriva
18. avgust 2016
supr je <3
nextt
18. avgust 2016
Next plis ful fobr pišete
19. avgust 2016
Hvala za posvečen Next.
Pišite naprej
NEXTTT
19. avgust 2016
Moj del. Se pa prvič vživljam v hladnokrvnega morilca, zato mogoče ne bo ravno realno na trenutke.

-:-:-:-
Opazovanje se je zavleklo dlje kot sem pričakoval. Veliko dlje. Od vsega pa je bil največji problem, da sem se jaz za razliko od nje staral.
Neumnica se je prepustila bedaku, ki bo od starosti umrl poleg nje s tremi ljubkimi otroci, ko bo ona večno mlada. O, ne. To je moje mesto. Zarežal sem se ob patetičnosti prizora pred mano. Noge so mi visele čez rob strehe, ko sem gledal njo in njenega zaročenca skozi okno stanovanja čez cesto. Poljubila ga je.
Priznati sem moral. Njena taktika je sicer drugačna kot moja, a cilj je isti. Na misel mi je prišlo njeno ime. Keira Evans. Popravil sem se. Kmalu bo Keira Randolph. Moral se bom navaditi. Hladno sem se nasmehnil in opazoval mojo naslednjo tarčo, ko je svoje ustnice spet pritisnila ob mladeničeve. Bila sta tako mlada. Tako plitka. Tako nevedna. Tako neumna.
A vseeno je bila ona za razliko od njenega partnerja pretkana in znala se je skriti. Preden sem jo našel, so minila leta, ki so se na mojem telesu poznala. Dolgo je minilo od takrat, ko se je to zadnjič zgodilo. Nisem se prenaglil. Kmalu se bo vse spet obrnilo.
Pobral sem se s tal in se odpravil proti loputi, ki je vodila na streho. Dovolj opazovanja sem imel za eno noč. Saj konec koncev ni bilo važno. Delo bom opravil v vsakem primeru. Preden sem se odpravil po lestvi proti pritličju, sem se še zadnjič danes ozrl proti ženski, ki me je postarala za pet let.
Klet, ki sem jo naselil je nered. Po stenah so eden čez drugega polepljeni izpiski Keirinega življenja. Vedel sem vse. Njen datum rojstva, ime njenih staršev, vsa njena prejšnja prebivališča - vse. Vrgel sem se za za slio stoječo mizo in stol se od nenadne teže skoraj sesul pod mano. Naj bo minilo še toliko let in z njimi toliko napak, vedno sem najprej naredil in šele kasneje razmišljal o tem. Ne, da je bilo to vedno slabo.
Zavzdihnil sem in pod majajočo se mizo potisnil kup starega časopisa. Nehala se je premikati in še enkrat sem pisalo približal listu papirja pred mano. Zgornji del je bil že počičkan z današnjimi zapiski. Po vsem, kar sem o njej vedel ne bo bilo težko oblikovati popolnega moškega.
Spomnil sem se prejšnjega imena in zgodbe za njim. Seveda se je končala srečno. No, vsaj zame. Edina stvar, ki je govorila o moji prejšnji vlogi so bili dolgi temni lasje, ki so mi speti v čop padali na hrbet. Sovražim jih, a nikoli ne veš, kdaj bodo spet koristili in lasne podaljške sem sovražil še bolj. Zato sem jih pustil.
Ni minilo dolgo, da sem sestavil svoj lik. "Alex. Alex Chase," preizkusil sem zven imena. V redu bo. Pograbil sem nož in gledal, kako so različno dolgi prameni las padali po tleh. Končno.
-:-:-:-

Taaa daaa. Hope you like it.
22. avgust 2016
Next
22. avgust 2016
Next of course we like it btw cool story
22. avgust 2016
u215552
u215552
Next
Dobro pišeš
22. avgust 2016
Next. It's brilliant!
22. avgust 2016
__________________________________________________
Reinkarnacija duše številka 2
Dina Alverde
1259 – 1278

Firence, Italija
__________________________________________________

Skozi plamene zagledam obraze. Obraze ljudi, ki naj bi me imeli radi, ampak me gledajo kakor čarovnico. Čarovnico obtoženo s strani edina oseba pod soncem ki naj bi bila vedno na moji strani. Emiliano, moja sorodna duša, me je včeraj po najinem srečanju izdal. In to grdo. Šel k inkviziciji in me javno obtožil čarovništva. Lažno je pričal, da me je videl kako sem jaz kriva za mnoga izginotja dojenčkov in malčkov v našem mestu.
In zato so me danes zjutraj zvlekli iz njegovega objema, v najinem majhnem, podstrešnem stanovanju na robu Firenc.
/Zjutraj/
Stiskam se k toplemu telesu, ki je bilo še pred nekaj minutami pogreznjeno v trden spanec. Zdaj me je to isto telo grelo med objemanjem.
Všeč mi je, takole zjutraj, ko se nobenemu še ne mudi po opravkih in se lahko vsaj malo ljubkujeva. Čez dan potem nikoli ni časa ali pa primernega prostora, zvečer pa se velikokrat samo vrževa v posteljo in zaspiva. Redko imava čas ali energijo za kaj več od ljubkovanja.
Ravno med poljubljanjem, pa naju je prekinil zvok odpiranja vhodnih vrat.
Oba z Emilianom se hkrati obrneva k vhodu v stanovanje, oziroma sobo v kateri se stiskajo majhna kuhinja, postelja, majhna omara in miza z dvema stoloma.
Na vratih je stalo nekaj ljudi, ki sem jih prepoznala kot pripadnike garde,pripadajoče inkviziciji.
"Gospodična Dina Alverde,aretirani ste zaradi suma čarovništva in ugrabljanja nedolžnih ljudi," reče očitno glavni izmed njih.
Začutim da me Emiliano objame od zadaj in za trenutek pomislim, da me bo varoval, nato pa ugotovim, da me je samo prijel in ukleščil med svoje grobe dlani.
Vem, da je upiranje zaman zato pustim, da me odvedejo in kasneje tudi zaprejo v eno izmed ječ pod stavbo, v kateri sodijo morilcem, tatovom, čarovnicam - z eno besedo kriminalcem, kar sem očitno tudi jaz postala.
Moja celica je umazana in smrdi po fekalijah. Kar pa v bistvi niti ni ne vem, kako huda sprememba od zunaj.
V prostoru sem sama, saj nihče noče biti v istem prostoru z čarovnico.
Ko je sonce že visoko na nebu, končno visoka postava stopi skozi vrata moje ječe.
Ležala sem v kotu na kupu slame, ki naj bi služil kot postelja in se zagledala v prišleka. Nisem vedela, kako naj odreagiram na Emilianov obraz pred sabo.
Od zjutraj se ni čisto nič spremenil, če odštejem mrzli pogled, ki se zelo razlikuje od tistega toplega in ljubečega pogleda, ki mi ga je namenjal še pred nekaj urami.
Zaničljivo se mi nasmehne in začne govoriti: »Zagotovo poskušaš na meni izreči kak urok, kajne čarovnica? Ampak ne bo ti uspelo, saj sem čist in čistih ljudi ne moreš začarati kljub svoji pogodbi s hudičem." To je rekel tako glasno, da so ga zagotovo slišali stražarji zunaj.
Nato pa se nagne k meni in me poljubi na usta. Za nekaj trenutkov se počutim, kakor da ne bi bila v ječi in da bi ležala v najini postelji. Brez kakršnihkoli problemov in modric, ki sem jih odnesla z enega izmed zaslišanj, ki so jih danes izvedli nad mano.
Čarovnija med nama se prekine in Emiliano se umakne od mene."Upam, da boš umrla počasi in v mukah."
Njegove besede me prizadenejo, ampak ne toliko kot bi me zjutraj.
Mislim, da je za to kriva ena čisto mičkena, majcena stvar. Izdaja. Tudi to sem izvedela na zaslišanju. On, Emiliano Bascarde, moja sorodna duša, moj prijatelj iz otroštva, me je izdal na najbolj zloben in sprevržen način, kar si jih lahko zamisliš.

"Dina, Dina. Pa ja nisi mislila, da sem te res kdaj ljubil,kaj? Ne, s tabo sem bil samo zato, da sem se prepričal ali si moja sorodna duša, ali ne."
S svojimi modrimi očmi sovražno strmim vanj in si želim, da bi bila res čarovnica, pa čeprav samo zato, da bi ga spremenila v žabo ali podgano.
A vseeno me njegova izdaja boli, saj sem ga poznala celo življenje in celo nekaj ur po njegovem obisku, ko me pridejo iskat, saj so po spoznali za krivo razmišljam, kako bi se mu maščevala.
Ampak vem, da sem brez moči, saj bom kmalu zgorela na grmadi.
In zdaj sem tukaj, vsa pretepena, v mehurjih in napolnjena s čustvi.
Kljub temu, da bom umrla vem, da se bom reinkarnirala, dokler se me Emiliano ne bo toliko usmilil in pustil pri življenju, da se bova skupaj postarala in umrla.
Že čez nekaj trenutkov z olajšanjem izdihnem.
____________________________________________________
se opravičujem ker je tok časa trajal da sm tole objavla. sicer je blo vse že spisano do srede ko naj bi bilo tudi objavljeno sam je blo tok slovničnih napak not da je kr glava bolela poj je pa Speedy v roke vzela. Next pa je posvečen mojima sopisateljicama Speedy133 in Dreamhunter.
04. september 2016
Next. Fenomenalno je tole. Komaj čakam na njene druge reinkarnacije in na nexta od Dreamhunter in Speedy. Big thumbs up!
04. september 2016
Nexttt
04. september 2016
#otožnižurerji
06. september 2016
#otožnižurerji
06. september 2016
#otožnižurerji
07. september 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg