Forum
Živjo! Rada bi ti povedala zgodbo o Sophie, ki izgleda kot čisto navadna najstnica. A v svoji notranjosti to vendarle ni.

- Se ti zdi, da bi morala zgodbo začeti? Rada bi jo. tako da : kakšen komentar bi čisto prav prišel

(pa še to: zgodbo bi si izmislila sama)
03. maj 2011
u28341
u28341
začni pisati!
03. maj 2011
no, pa bom
Prosim, predstavljaj si ogromen vrtiljak, ki je največja atrakcija v zabaviščnem parku. Na njem lahko vidiš ljudi. Sicer ne čisto jasno, saj se vrtijo okrog in okrog. Ali vidiš zabrisano oranžno-rdečo barvo? To je Sophie. Bolje rečeno- njeni lasje. Ona ljubi vrtiljake. Medtem, ko je nekatere na njih strah, se ona smeji na vsa usta. Prav tako kot zdajle. Vesela je in v njeni glavi ni več skrbi. Danes je namreč njen rojstni dan. In to 14.
Mama Francesca jo je končno pripeljala na največji vrtiljak, kar jih je Sophie kdaj videla. Če te zanima, kakšna je njena mama, jo lahko opaziš tamle. Stoji blizu vrtiljaka, se nasmiha in maha, čeprav je Sophie ne vidi, saj se ji pred očmi vrtijo le zabrisane slike trenutnega okolja. Zraven njene mame pa sedi kuža. Mali mešanček, ali bolje mešanka, ki potrpežljivo čaka, moli iz ust dolg jezik in maha- z repom. To je Zoya, Sophijina psička, ki ima svojo gospodarico neskončno rada. Ravnokar pa prihaja tudi babica Arabella, z ogromno mačko v svojem naročju. Tej mački je ime Micy, je Sophiina mačka. Kadarkoli se to da urediti, gre Micy s Sophie ali njeno družino . Ne boji se preveč ljudi, vendar ima rada le redkokoga, razen svoje družine (Sophia, Francesca, Arabella, Zoya).
Ja, tudi z Zojo se odlično razumeta. Ponavadi prideta zvečer v Sophiino posteljo, Micy leži na Sophiinem trebuhu, Zoya pa Na Sophiinih nogah. Obe živalici sta kar težki, zato ni čudno, da Sophio večkrat zjutraj bolijo noge in trebuh.
(za zdaj je to vse, kako se vam zdi?)
03. maj 2011
Francesca:

03. maj 2011
next☻
04. maj 2011
next
♥♥♥♥
04. maj 2011
Sophie:



Arabella:

04. maj 2011
Micy:


Zoya:

04. maj 2011
Za Sophio je bilo to jutro skoraj kot vsa ostala. Ko je v njeno malo sobo pokukal najzgodnejši sončni žarek, je leno odprla čudovite zelene oči. Bila je budna, a ni še vstala, raje je v leže poslušala ptičje žvrgolenje, ki se je tiho prikradlo do njenih ušes. Uživala je v teh svežih zgodnjih jutrih, ko ni nič kalilo miru. S pogledom je Sophie pobožala speči Micy In Zojo, ter se ozrla po sobi. Toda, joj, tam ni bilo vse tako idilično, saj je na steni zagledala ogromnega pajka, ki si je pletel mrežo. Bilo je grozno, saj se je pajkov vedno strašno bala. skušala se je umiriti, globoko je dihala, božala je Zoyo in Micy, a ni nič pomagalo. Vedno bolj jo je postajalo strah in ko si ni več mogla pomagati, je na ves glas zakričala. Micy in Zoya sta bili v hipu na nogah. Živčno sta hodili okrog, saj sta vedeli, da je nekaj narobe, dokler ni v sobo pridrvela zaskrbljena mama Francesca. Takoj je zagledala pajka v sobi, zato je vzela robček, pajka z njim prijela in ga vrgla skozi okno. Sophie se je še vedno tresla, mama pa jo je tesno objela in ji zapela pomirjujočo pesmico, kot vedno, kadar je bil v Sophiejini sobi kakšen pajek :
"Draga Sophie, punčka naša,
naj nikar te ne skrbi.
tvoja mama, zate rada,
iz sobe pajke prepodi!"

Ta pesem se je Sophie zdela otročja, toda res jo je pomirila. Njen strah je trajal odkar pomni. Ker ni imela očeta, jo je vedno zanimalo kje je, a ji mati ni hotela povedati drugega kot to, da je mrtev in da je umrl zaradi pajkovega ugriza. Od tod je tudi izvirala Sophiina fobija.

Navkljub razburjenju, pa se je morala Sophie pripraviti za v šolo, peljati na sprehod Zoyo in njo ter Micy nahraniti.
Nase je navlekla zelene hlače, črtaste nogavice, rjavo majico z rožami, ter rjavo jopico.
Pograbila je svojo šolsko torbo, mimogrede nasula v skledici Zoyi in Micy hrano, jima počistila wc in posodici za vodo. Vzela je še posebno torbo, dala vanjo pasje in mačje priboljške, hrano, pasji povodec in zložljivo mačje stranišče. Na kruh je nato namazala mlečni namaz, počakala, da sta živalci pojedli, se obula in odklenila vrata. micy si je dvignila na ramo, Zoya pa je tako ali tako stala ob nogi in čakala. Sophie se je še poslovila od mame in tako je ta čudna skupinica odrinila. Sophie je jedla kar po poti. Namenjene so bile proti babici Arabelli, ki je stanovala malo naprej od Sophiine šole.
Ker je to precej daleč, je bil to za Zoyo sprehod, ki se je končal pri babici Arabelli, kjer sta z Micy tudi ostali. Sophie je babici izročila še torbo s potrebščinami za Zoyo in Micy, ji na lice pritisnila poljubček in odšla proti šoli.
Bilo je hladno jutro, zato jo je z vstopom v šolo zajel topel zrakz vonjem, noo....po šolski garderobi. Na njunem stalnem mestu na koncu klopce, v kotu garderobe, je Sophie že čakala njena najboljša prijateljica Vivien, ki je bila vidno vesela, ko je zagledala Sophie. Malo se je naredila jezno, ker je Sophie prišla tako pozno, a se je iz nje že vsula ploha besed: "Ohhh, Sophie, tako sem vesela, da te vidim, komaj čakam da ti povem...........
(Ti je všeč ??? Bi rada izvedel/a še več?????? JA/NE ???)
04. maj 2011
Vivien:

04. maj 2011
next
04. maj 2011
next
sm pršla brat pa je supr
04. maj 2011
next
05. maj 2011
ooo, hvala

samo prosm da poveste svoje resnično mnenje, ker sem na podlagi enih drugih zgodbic ugotovila, da se eni kr mal lažejo
05. maj 2011
u46040
u46040
next. fuul dobro pišeš!
05. maj 2011
ja pa sej je RES supr!!
05. maj 2011
dobr dob pol
05. maj 2011
dobr, dobr pol
05. maj 2011
nadaljujem:
........da sem za rojstni dan dobila čudovito ribico!!! Oh, da bi jo ti videla! Je kar velika in čudovitih barv. Dala sem ji ime Zofy, podobno je tvojemu imenu in tvojega imena nočem nikoli pozabiti!!"
Sophie in Vivien sta bili prijateljici že mnogo let, zato je Sophie vedela, da je Vivien strašno navdušena nad ribicami- takšnimi in drugačnimi. Iz torbe je hitro potegnila majhen zavitek, ga dala v desno roko in čestitala Viien za rojstni dan. Ko sta se roki razmaknili, je paketek ostal v Vivienini roki, ta pa ga je presenečeno pogledala. Počasi in previdno ga je začela odvijati, ko pa je zagledala njegovo vsebino, je papir kar izpustila iz rok in veselo zakričala: "Uauu, čudovito, hvalaaaa!!!"
Darilo je bil namreč obesek v obliki ribice. In kot že veste, je Vivien ljubila ribe.
Sophie se je samo nasmejala, si sezula čevlje in obula svoje stare, zguljene copate. Že dolgo so čakali, da jih nadomestijo novi, a se to še ni zgodilo. "Ohhh, Sophie, poglej, na tvojem levem copatu se je naredila strašanska luknja! Samo upaš lahko, da tega Sean ne opazi." Oh, saj res, Sean, je pomislila Sophie. Zajela jo je panika. Kaj naj naredim kaj naj naredim, je kričala v mislih. Sean je bil namreč njena velika ljubezen. Pa tudi velik frajer na šoli, punce so se kar lepile na njega. Enostavno kjut, pameten in priljubljen.
05. maj 2011
u28341
u28341
next
05. maj 2011
u24852
u24852
naxt full je zakon.....pošli mi sporočilo na zs. ko bo spet nov del....hvala
06. maj 2011
Zofy:http://www.dreamstime.com/color-fish-in-aquarium-thumb2625516.jpg
06. maj 2011
opa,
Zofy :

06. maj 2011
obesek:

06. maj 2011
Sean:

06. maj 2011
next
06. maj 2011
next!!
07. maj 2011
Vivien je Sophie pomirjujoče potrepljala po rami in ji rekla: "Brez skrbi, saj te Sean ponavadi ne gleda."
To ni bila ravno dobra tolažba za Sophie, a se je ona tako ali tako s to resnico, ki jo je povedala Vivien, že skoraj sprijaznila. Potrto je pogledala navzgor, se bolj kislo nasmehnila inz dvignjeno glavo odkorakala mimo klopice, kjer je sedel Sean, njegovi prijatelji in na žalost tudi prijateljice. Ker pa je Sophie dvignila glavo malo previsoko, na žalost ni videla noge, ki se je iztegnila ravno pred njo in se zapletla med njena stopala. Posledice so bile seveda katastrofalne. Sophie se je, kolikor je bila dolga in široka iztegnila po tleh, naravnost pred Seanove noge. Nos jo je strahotno bolel, še bolj pa jo je bolel smeh, ki je prihajal iz ust tistih na klopci. Tudi Sean se je nekaj časa smejal, nato pa Sophie zaskrbljujoče pogledal, saj je sedela na tleh, iz nosa pa ji je lila kri. Utišal je svoje prijatelje, počepnil k Sophie in jo vprašal, če je vse vredu. Seveda Sophie ni bila vredu, a predvsem zaradi tega, ker jo vidi Sean v taki situaciji, ne pa zaradi tega, ker ima poškodovan nos. Nato ji je Sean pomagal vstati, jo odpeljal v šolsko ambulanto in bil celo pot do tja tiho. Sophie ni mogla verjeti, da je ta zgovoren, priljubljen fant zraven nje sramežljiv. Po drug strani pa se je kar topila od velike sreče, da lahko hodi zraven svoje velike simpatije. Tudi v ambulanti je z njo počakal, dokler ni končala pregleda. Vmes ji je kri že prenehala teči iz nosa, pa tudi zdravnica je rekla, da je bil le manjši udarec. Potem sta šla tudi skupaj nazaj, spet v tišini, in ko ji je Sean ravno hotel nekaj reči, je do njega pridrvaela punca in mu pritisnila na usta en dolg poljub. Sophie je nekaj časa presenečena gledala vanju, nato pa grozno razočarana in žalostna neslišno švignila v razred. Ko je Sean opazil, da je ni, je za njo zaklical njeno ime, a je bilo prepozno, saj so po njenih licih že polzele solze...
08. maj 2011
u24852
u24852
hudo....full dobra zgodba in nadaljuj.... =)
08. maj 2011
u46040
u46040
dobra pisateljica si.... zato: next!
09. maj 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg