Forum
u127765
u127765



No, po mojem že vsi poznate film ali knjigo Somrak. ? No, če kdo te knjige še ni prebral naj vam povem, da je knjiga res top ! In malo za spremembo sem se odločila, da jest iz knjige pišem to zgodbo sem na igre. Pisala pa jo bom seveda, če bo bilo kej bralcev. Za začetek bom napisala samo uvod, nato pa, če bo bil kkšen bralec bom pa nadaljevala.
UVOD

Nikoli se nisem preveč ukvarjala z mislijo, kako bom umrla – čeprav sem v zadnjih mesecih imela dovolj razlogov – toda tudi če bi se, si ne bi mogla predstavljati, da se bo zgodilo na tak način.
Prek dolge sobane sem brez diha strmela v temne oči lovca, on pa je radostno zrl nazaj.
Vsekakor je bilo dobro umreti namesto nekoga drugega, namesto nekoga, ki sem ga ljubila. Veličastno, res. To je moralo nekaj pomeniti.
Če ne bi nikoli odšla v Forks, se zdaj ne bi srečala s smrtjo, o tem sem bila prepričana. Toda prestrašena, kot sem bila, se nisem mogla prisiliti, da bi obžalovala svojo odločitev. Ko ti življenje ponudi sanje, ki presegajo vsa tvoja pričakovanja, ne moreš žalovati, ko se konča.
Lovec se je prijazno smehljal, medtem ko se je počasi pomaknil naprej, da bi me ubil.
03. april 2013
Nextttt)
03. april 2013
u124573
u124573
next!!
03. april 2013
next
03. april 2013
se prav da ti to iz knjige pač prepisuješ? nicee bom brala, kr se mi ne da knjige sposodt
neeeext
03. april 2013
u127765
u127765
Ana Horan : Jap. Prepisujm ;D
03. april 2013
oki doki
03. april 2013
next
03. april 2013
u127765
u127765
1. POGLAVJE- prvo srečanje.

Z mamo sva z odprtimi okni peljali na letališče. V phoenixu je bilo dvajset stopinj, nebo popolnoma modro, brez oblačka. Nosila sem svojo najljubšo majico – brez rokavov, iz bele luknjičaste čipke. Oblekla sem jo v znamenje slovesa. S seboj sem vzela dežni plašč.
Na pol otoku Olympic severozahodno od države Washington, pod skoraj stalnim pokrovom oblakov, leži majhno mesto Forks. V tem nenavadnem mestu pade več dežja kot kjer koli drugje v Združenih državah Amerike. Iz tega mesta in iz njegove temne, povsod opazne sence, je mama pobegnila z menoj, ko sem bila stara samo štiri mesece. V tistem mestu sem bila do svojega štirinajstega rojstnega dne prisiljena vsako poletje preživeti mesec dni. Takrat pa sem se končno uprla; zadnja tri leta sva zato z mojim očetom Charliejem hodila na dvotedenske počitnice v Kalifornijo.
In v Forks sem se pregnala – dejanje, ki me je navdajalo z grozo. Sovražila sem Forks.
Oboževala sem Phoenix. Rada sem imela sonce in visoko vročino. Rada sem imela živahno, razpotegnjeno mesto.
»Bella,« mi je rekla mama, verjetno že tisočkrat, preden sem stopila na letalo. »Ni ti treba početi tega.« Z mamo sva si podobni, le da ima ona kratke lase in gubice od smeha. Ko sem zrla v njene velike, otroške oči, me je nenadoma zgrabila panika. Kako lahko svojo ljubečo, raztreseno, na pol blazno mati pustim samo ? Res da je zdaj imela Phila in da bodo računi verjetno plačani, v hladilniku bo hrana, v njenem avtu bencin, in nekdo, ki ga lahko pokliče, če se izgubi. Toda vseeno..
03. april 2013
next, hitro!
03. april 2013
u124573
u124573
next
03. april 2013
next + nova bralka
03. april 2013
next
04. april 2013
neeeeeeeeeeeext+nova bralka
04. april 2013
neeeeext!
04. april 2013
next next next
04. april 2013
next
04. april 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
04. april 2013
nnexxxxxxtttttt+ nowa bralka.. ful carsko....
04. april 2013
u126942
u126942
Next!
04. april 2013
u127561
u127561
Pisala bom z mojega drugega profila.





Charlie me je pričakal v policijskem avtu. Tudi to sem pričakovala. Charlie je vsem dobrim prebivalcem mesteca Forks znan kot načelnik Swan. Moja glavna motivacija za nakup avta, kljub pičlim prihrankom, je bila, da se mi po mestu ne bo treba voziti v avtomobilu z rdečimi in modrimi lučmi na strehi. Nič ne upočasni prometa bolj kot policist.
Charlie me je nerodno objel z eno roko, ko sem se opotekla iz letala.
»Lepo te je videti, Bells,« je rekel. Smehljal se je, ko me je varno ujel in postavil na tla. »Nisi se veliko spremenila. Kako je Renee?« »Mama je dobro. Tudi jaz sem vesela, da te vidim, oče.« V njegovi navzočnosti ga nisem smela klicati po imenu.
Imela sem nekaj potovalk. Večina oblek, ki sem jih nosila v Arizoni, je bila pretankih za Washington. Z mamo sva dopolnili mojo zimsko garderobo, a je bila še vedno skromna. Vsa prtljaga je šla zlahka v avtomobilski prtljažnik. »Našel sem dober avto zate, zares poceni,« je oznanil, ko sva se pripela. »Kateri pa?« Postala sem nezaupljiva, ker je rekel »dober avto zate« namesto samo »dober avto«
»No, pravzaprav je kamion, chevy.«
»Kje si ga dobil?«
»Se spomniš Billyja Blacka iz La Pusha?« La Push je majhen in dizanjski rezervat na obali.
»Ne.«
»Poleti je hodil ribarit z nami,« je šepnil Charlie. Takoj mi je bilo jasno, zakaj se ga nisem spomnila. Boleče in nepomembne stvari zlahka preženem iz svojega spomina.





»Zdaj je na vozičku,« je nadaljeval Charlie, ko se nisem odzvala, »Zato ne more več voziti. Ponudil mi je ugodno ceno za svoj kamion.«
»Kateri letnik je?« Izraz na njegovem obrazu se je spremenil in vedela sem, da je upal, da mu tega vprašanja ne bom zastavila. »No, Billy je vložil veliko dela v motor … pravzaprav je star samo nekaj let.« Upala sem, da me ne nima za tako neumno, da bi verjel, da bom kar tako odnehala. »Kdaj ga je kupil?«
»Mislim, da leta 1984.«
»Je kupil novega?«
»No, pravzaprav ne. Mislim, da je bil nov v začetku šestdesetih … ali najpozneje konec petdesetih.« je boječe priznal. »Cha… oče, zares, ne vem ničesar o avtomobilih. Ne bi ga mogla popraviti, če bi bilo kaj narobe, in ne bi si mogla privoščiti mehanika ..«
»Verjemi, Bella, stvar odlično deluje. Takšnih ne delajo več.« Stvar, sem pomislila.. Če ne drugega, je imel vzdevek. »Kako poceni je poceni?« Navsezadnje, glede tega nisem imela izbire. »No, ljubica, nekako se ga že kupil zate. Kot darilo ob prihodu domov.« Charlie je s strani upajoče pogledoval proti meni.
Sijajno. Zastonj.
»Ne bi bilo treba, oče. Sama sem si hotela kupiti avto.« »Nič zato. Rad bi, da bi bila tu srečna.« Ko je izrekel te besede, je gledal predse, na cesto. Charlie je le s težavo na glas izražal svoja čustva. To sem podedovala po njem. Tako sem tudi jaz gledala naravnost predse, ko sem odgovorila.
»Res lepo od tebe, oče. Hvala. To res cenim.«
Nisem hotela dodati, da je bila moja sreča v Forksu nekaj nemogočega. Ni mu bilo treba trpeti z menoj. In nikoli nisem pogledala podarjenemu kamionu v usta – ali v motor.»No, potem pa .. dobrodošla,« je zabrundal, v zadregi zaradi mojih pohval.
Izmenjala sva še nekaj opazk o vremenu – deževalo je, potem pa je bilo pogovora konec. V tišini sva strmela skozi okno.
04. april 2013
nnnnnnnnexxxxxxtttttttttt!!!!!! omg ... res ne vem kak se ti da prepisovat.... pa tnx, ker sem si misla it knjigo sposodit, samo si je zaj neom,...... carica res!!!
04. april 2013
next
04. april 2013
next!
04. april 2013
neext! (itak )
05. april 2013
neext+nova bralka
_______________________
jaz sem vse dele prebrala,pa ti?
05. april 2013
next hitro, ker sm bolna, pa nimam nč za delat
09. april 2013
u126942
u126942
next!
09. april 2013
a to je iz knjige kopiran?
30. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg