Forum
u20423
u20423
Hmm ja nevem kako bom zvozila ker je to že moja 3 zgodbica ampak ok!
UVOD

Zamorjena sem hodila po mračni ulici v debelem plašču. Pred očmi se mi je znova in znova prikazovala slika mojih spominov. Njegova roka v mojih laseh in njegova desnica okoli mojega pasu. Približa se mojemu obrazu in poljubi me. Vračam mu poljube in ga objamem okoli vratu. Počasi se umaknem. Zmajala sem z glavo, da bi si pregnala boleče spomine.

Nextam


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. december 2011
u60429
u60429
Next!!! Itak < 33
09. december 2011
u20423
u20423
Bom nadaljevala
Da boste razumel.
Sem 17 letno dekle, po imenu Elizabeth. Sovražim ga, zato me skoraj vsi kličejo Eliza ali Bethi (prebere se Beti). Pred slabim letom je mojega fanta povozil avto. Bilo je nekaj možnosti za preživetje, vendar je umrl, takoj, ko so ga pripeljali v bolnišnico. Ime mu je bilo Chris. Od takrat naprej sem bolj ali manj zaprta vase in vsak večer se odpravim na sprehod ter na tihem upam, da bi tudi mene zbil avto. Nočem živeti brez njega in bolje bi bilo, če bi umrla z njim.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sneg pod mojimi nogami je škripal in me spravljal ob živce. Čutila sem svoje solze na licih, a nisem si jih obrisala. Pustila sem, da so drsele po licu navzdol in potem padle na mrzel sneg. Za nesrečo sem krivila sebe, čeprav so mi že večkrat povedali, da tega na smem. Spet se mi pojavi boleč spomin. Nikoli ne bo zbledel, vedela sem.
Pokličem ga.
"Chris, prideš k meni," ga vprašam. " Seveda," in prekine. Nekaj časa ga čakam in gledam skozi okno, kdaj bo pritekel čez cesto in pozvonil pri mojih vratih. A čez cesto ni prišel in tudi nikoli ne bo.
Že sem stala pred našimi vrati in si poskušala zbistriti misli. Slekla sem si plašč, se počasi sezula in jih pospravila v mojo omaro za čevlje. Nataknila sem si coapate in stekla po stopnicah navzgor.
"Živjo, Eliza! Kako si se imela na večernem sprehodu?" me je vprašal oči, ki je kot vsak večer sedel na svojem gugalniku, ob kaminu, globoko zatopljen v knjigo.
"Tako kot vedno, oči" sem mu odvrnila in se odpravila še mimo mamine sobe oz. pisarne (moja mama veliko dela in ima svojo pisarno)
"Živjo!" sem zaklicala in iz sobe se je zaslišal nekakšen "Živjo, Bethi", ki ga je zamomljala mama.
Sprehodila sem se do kopalince si lase spela spela z sponko in odšla pod tuš. Vroča voda me je pogrela in mi dokončno odgnala strašne misli, a vedela sem, da se bodo slej kot prej spet pojavila. Oblekla sem si pižamo in čez še jopico. Počesala sem si svoje tanke, svilene in svetle lase in si umila obraz, da so se na mojih gostih trepalnicah, ki so objemale moje sinje modre oči, pojavile kapljice.
Odvlekla sem se do sobe, se ulegla v posteljo in iz predalnika potegnila mojo najljubšo knjigo Pride & Prejudice (Prevzetnost in pristranost). To je bila tudi mamina najljubša knjiga in ime sem dobila po glavni junakinji. Vedno me je prevzela in prevzel me je prekrasen občutek. Prižgala sem malo lučkoin začela brati.
09. december 2011
u20423
u20423
Napake so popravljene z velkimi tiskanimi črkami (A)

Vroča voda me je pogrela in mi dokončno odgnala strašne misli, a vedela sem, da se bodo slej kot prej spet POJAVILE.

in

Vedno me je prevzela in OBDAL me je prekrasen občutek.
09. december 2011
u62497
u62497
next ;*
09. december 2011
u20423
u20423
Pa prosim povejte kako sem vam zdi Pozitivne kometarje Negativne komentarje .
Kako se vam zdi da pišm (slabo, še kar dobro, super)
Ok prosim
09. december 2011
u60429
u60429
Super kaj pa druzga
Ne res je ful dobr
09. december 2011
u20423
u20423
Še kkšn drug koment
09. december 2011
u20311
u20311
next.. supr je!
09. december 2011
u37905
u37905
next
10. december 2011
u20423
u20423
(slikice dam pol)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Brala sem še pozno v noč in prišla do konca kjige, ki mi je spet prebudila stare spomine. V slozah sem zaspala.
Klasični zvok budilke me je vrgel iz postelje. Z budilko, ki me je budila že ob 6.oo sem se sprijaznila in s težavo skobacala iz tople postelje. Spet sem zavila v kopalnico, kjer sem si umila zobe in obraz. Lase sem si spela v lahno figo pri vratu in si jo spela še z dvema lasnicama, da ne bi propadla.
Iz omare sem izvlekla debelo belo majico in čez njo oblekla še bel pulover z rdečimi ter modrimi črtami. Nase sem navlekla še hlačne nogavice in čeznje še črne pajkice. Pograbila sem torbo in stekla do kuhinje, kjer me je čakal kruh z medom, jabolko in mleko. Pojedla sem kruh z medom, spila mleko, jabolko pa sem vzela s seboj v šolo.
Obula sem si nepremočljive čevlje, si oblekla plašč in si okoli vratu zavila šal. Stopila sem skozi vhodna vrata, v mrzlo, sveže jutro.
V šolo hodim peš. Res je, da bi lahko šla z šolskim avtobusom, vendar raje hodim. Do šole imam dobrih petnajst minut. Prišla sem do parka, kjer vsako leto božično novoletni sejem. Priprave so se že pričele, a ob tako zgodnjih urah delavcev še ni. Zato pa je na klopcah veliko parov in pri vseh se vidi, da so srečni, ker imajo drug drugega. Na eni izmed klopc je sedel moj sošolec Ryon. V zvezek za slovenščino je vneto pisal domačo nalogo. Nisva bila prijatelja, a vseeno sva kdaj poklepetala.
"Jutro, Bethi. Kako gre?" je vprašal in se nasmehnil. Svoje ustnice sem poskusila razvleči v nasmešek.
"Ryan, tako kot vedno," sem mu odgovorila. Vedela sem, da sem mu všeč, a nihče ni mogel nadomestiti Chrisa. Zaprl je zvezek in se mi pridržil na poti v šolo. med potjo sva malo poklepetala. V šolo sva prišla sedem petnajst. V šoli smo morali biti ob pol osmih, v svojih razredih pa petnajst do. Ob osmih se je začel pouk.
"Ryan, am v knjižnico grem," sem mu povedala, ko sva stala na šolskem hodniku, v prvem nadstropju. Knjižnjica, tajništvo, svetovalna služba in ostalo je bilo v prvem nadsropju, razredi pa v višijh nadstropijh.
"Ja, ja se vidiva," mi je rekel in stekel gor. Ni maral knjig, branja ali česarkoli drugega kar je bilo povezano s tem. Jaz pa sem to preprosto oboževala.
Vstopila sem v knjižnjico, kjer je nekaj učencev pisalo domače naloge. Sprehajala sem se med knjižnjimi policami in tu in tma vzela kakšno knjigo. Na koncu sem vzela dve. Mesto mask in Gospodarica Mellyna (imena niso izmišljena, te dve knjigi obstajata).
"Tole," sem rekla knjižnjičarki Ellen.
"O, pozdravljena Elizabeth. To dvoje? Še kaj?"je vprašala in me pogledala izpod očal.
"Ne, hvala samo tole bi vzela," sem odgovorila.
"Elizabeth..." je iskala mojo kartico, kjer so bili zapisani moji podatki.
"Aha, Elizabeth Earnshaw, 3.A," je našla in mi zaželela lep dan.
10. december 2011
u46345
u46345
next
10. december 2011
u37905
u37905
next!!!
10. december 2011
ojoj veš k sm dobla sporočilo sm mislila joj šit še ena k jo bom mogla brt haha k mam tko velik dela ampak po resnic povedan hvala k si mi povedalal za zgodbico k je men zloo všeč in bi mi bilo žal če je ne bi prebrala...pa ta čustva (men je tudi mami umrla in mal vem kako se pač počuti) in so zlooo lpo opisana in tm k je govorila o tem da ji je fant umrl sm tko dobila prav tisti občutek sočustvovanja z njo. Tko da mi je zares všeč
ps. kok si stara drgač ??
pss. next čimprej
10. december 2011
u20423
u20423
Fuuul hvala, fuul mi je ušeč k si napisala mnenje pa spodbudne besede mi velik pomenjo.
Stara sem 12.
Hvala še enkrat
10. december 2011
Fuuul doober pišeeš!
Pa čimprej nexti!
10. december 2011
u20423
u20423
Hvala pol nextam k gremo zdele vn
10. december 2011
u60429
u60429
Next
10. december 2011
next
10. december 2011
u20423
u20423
SLIKE

Jaz:




Chris


10. december 2011
next oooo kok je cute
10. december 2011
u20423
u20423
Next
____________________________________________________________________________

Pogledala sem na telefon, da bi ugotovila koliko je ura. Imela sem še dvajset minut, zato sem odšla na šolsko igrišče, očistila sem sneg na eni izmed klopic in se vsedla nanjo. Hotela sem pričeti z branjem, vendar je mojo pozornost pritegnil par, ki je sedel na klopici nasproti mene. Smejala sta se, poljubljala, ljubkovala, objemala in videlo se je, da sta srečna. Začutila sem neznansko žalost in ne mojem licu je stekla debela, velika, težka solza. Z rokavom puloverja sem si jo hitro obrisala, saj nisem hotela jokati. Še enkrat sem ju pogledala. Srečna, vesela, ker imata drug drugega. A nista vedela kaj se jima lahko zgodi. Umaknila sem pogled in začela z branjem. Knjiga me je že takoj pritegnila in kar malo sem pozabila na čas.
Med poukom se mi je čas spet prevertel nazaj, do takrat, ko me je vprašal, če bi hodila. Ker sedim sama v malo bolj oddaljeni klopi, saj se ne vključujem v družbo, mojega razmišljanja nihče ne opazi.
Sedla sem na klop poleg Chrisa. Nasmehni se mi in se pomakne bližje k meni.
"Ehm, že dolgo...si mi všeč.... Amm bi hodila z mano," me vpraša.
Oči mi zažarijo in veselo prikimam.
Nisem se zavedala, da jokam.
"Elizabeth! Si vredu," me je vprašala gospodična Lydia Heathcliff, naša učiteljica slovenščine.
Samo pokimala sem in se poskušala zbrati. Pogledala sem v zvezek. Zadnja snov je bila napisana, vendar je bila razmazana, zaradi mojih solznih kapljic. Podzavesto sem pisala.
Po uri sem odšla na stranišče in se zaklenila v eno izmed kabin.
Potrebujem ga. Njegov nasmeh, njegovo spodbujanje, njegove sladke besede. A ni ga več, nikoli več ga ne bo ob meni. Nikoli. Zjokala sem se in solze so mi lile v potokih. Moja žalost ne bo nikoli izginila, spomin ne bo nikoli zbledel.
10. december 2011
u60429
u60429
next!!!!!
10. december 2011
next!!
10. december 2011
neeext!!!!!!
10. december 2011
next
10. december 2011
u20423
u20423
Zaradi mojega izpada na stranišču sem zamudila uro zgodovine. Na srečo je bila gospa Jane Jonshon, naša razredničarka in učiteljica zgodovine, prijazna. Bila je edina, ki je vedela za moje probleme in me razumela.
"Oprostite za zamudo, gospa Jonshon," sem hlipavo izdavila iz sebe. Jane se je obrnila in se zagleala v moje rdeće, zabuhle oči. Takoj je vedela za kaj gre, na obrazu sem ji prebrala. Zato je samoprikimala in odgovorila:
"V redu. Po uri pridi k meni."
Pokimala sem in se počasi odpravila k moji klopi. Bilo mi je neprijetno, ko sem čutila poglede mojih sošolcev in tiho šepetanje, ki je prihajalo iz njihovih ust.
Sedela sem sama, tako kot pri vseh drugih predmetih. Od Chrisove smrti se nisem več vključevala v družbo. Ne grem na nobeno zabavo, ne v kino, nikamor. Moj oči me je že velikokrat poskušal vključiti v družbo, a ko je videl, da s tem nič ne bo je odnehal.
Pred Chrisovo smrtjo sem bila zelo družabna. Ni bilo dneva, ko ne bi bila z njim in njegovimi prijatelji. Hodli smo v kino, na zabave, se preganjali po Londonu. A vsese je spremenilo.
"Učenci, naša nasledja snov je arheologija. S to snovjo bo povezan tudi enodedenski tabor v Cambridgu, kjer je velik arheološki tabor*.
Oboževala sem arheologijo. Všeč mi je bila. Komaj sem čakala. Takrat vsaj pozabim na vse moje boleče spomine in se sprostim. Zazvonilo je.
*Cambridge je mesto blizu Londona sam ni nobenga arheološkega tabora (mau sem se zmisnla)
11. december 2011
neeeeeeext!!!
11. december 2011
u46345
u46345
next
11. december 2011
Next!!!!
11. december 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg