Forum
u186827
u186827
Hej, sem bom pisala zgodbo, ki jo je nabisal David Belbin zato ne pravite da ponavljam za knjigo, ker jo pač pišem sem gor. razlog je da se mi zdi zanmiva in da je ljudem ljubše branje zgodbic po delih kot vzeti knjigo v roke . upam da vem bo všeč.

PROLOG
Zgodilo se je oktobra, dva dni pred začetkom zimskih počitnic. Pouk se je počasi bližal koncu in ura angleščine se je iztekala. Učitelj, profesor Scott, je bil edini na vsem Stonywoodu, ki ga je imela Rachel zares rada. Kar naprej je pripovedoval zabavne zgodbe in znal je učiti tako, da učenci še pazili niso kdaj so se česa naučili.
"Kar se tiče poskusnih izpitov..."
Kate Duerden in Lisa Sharpe, ki sta sedeli za Rachel, sta debatirali o profesorju Hansenu, novem učitelju matematike.
"Danes sem ga zalotila, ko me je pogledal," je zasanjeno zašepetala Kate.
"Saj te mora kdaj pogledati," je rekla Lisa in se delal brezbrižno. "Zato je plačan."
"Pa ne zato, da me pogleda tako, kot me je pogledal danes," je odvrnila Kate. " In veš kaj je še naredil? Ko sem odhajala iz razreda mi je pomežiknil."
"Sanja se ti, " ji je rekla Lisa. "Najberž mu je samo kaj padlo v oko."

next?
29. februar 2016
Next. Knjigo prebrala v srednji šoli. .. Mislim da sedem let nazaj?
29. februar 2016
u186827
u186827
še vsaj dva nexta
29. februar 2016
Next
29. februar 2016
Next
29. februar 2016
u186827
u186827
"Kar se tiče poskusnih izpitov..." je ponovil profespr Scott in hkrati že ugotovil, iz katere klopi prihaja klepetanje. "Bi vaju lahko prosil, da bi za trenutek prisluhnili moji dami? Še dve minuti je do konca ure in ta čas bi rad izkoristil, da bi vama podal nekaj koristnih nasvetov..."
Rachel je bilo všeč, kadar se je učitelj namenoma izražal na tak staromoden način in se delal norca iz samega sebe. Angleščina je bila njen najljubši predmet, edini, pri katerem ni tri četrt ure presanjarila. Bila je edini predmet, pri katerem je bila v iszi skupini s svojo najboljšo prijateljico Becky.
Profesor Scott se je glasno odkašljal. Rachel ga je pozorno pogledala. V klopi za njo je Kate nehala opravljati novega učitelja matematike. "Najlepša hvala," je z rahlo zariplim obrazom rekel profesor Scott, potem pa globoko zajel sapo. "Torej, kot vsi veste, bodo decemberski izpit literature sestavljala tri vprašanja: eno iz poezije, eno iz romana in eno iz drame."
"Ampak saj drame še sploh nismo začeli obravnavati!" se je pritožil Nick Cowan, ki je sedel v prvi vrsti.
"Natanko tako," je rahlo nestrpno rekel profesor Scott. "In zato sem se odločil, da bi bili rezultati izpita čim bolj verodostojni ... čim bolj verodostojni ..."
Spet je premolknil. Rachel je opazila da je bil v obraz že čisto rdeč. Razred je utihnil. V Beckyjinem je bilo slišati zadrego, a tudi zaskrbljenost, ko je zaklicala: "Gospod profesor, je z vami vse v redu?"
Z učiteljem očitno ni bilo vse v redu. Zgrabil se je za prsi in se zamajal, potem se je ob klopi Nicka Cowana zvrnil na tla.
Potem je izbruhnil pravi pekel.
01. marec 2016
Next
01. marec 2016
u207801
u207801
Next
02. marec 2016
u186827
u186827
PRVI DEL
PRVO POGLAVJE
"In kaj je bilo potem?"
"Becky je skočila k njemu, mu zrahljala kravato in vse to. Jaz sem stekla po bolničarko. Grozno je bilo. Ko sem pritekla iz razreda, je zazvonil zvonec za konec pouka in morala sem se prerivati z vsemi učenci na hodniku.Prepričana sem bila, da bo že zdavnaj mrtev, preden mi bo uspelo priti nazaj."
"Pa je bil?"
Rachel je odkimala."Ko sem prišla do pisarne, sestre sploh ni bilo tam. Bila je na obisku v nekem vrtcu ali nekaj takega. Zato je tajnica poklicala reševalce, ravnateljica pa je z mano stekla nazaj v razred. Vse je bilo tako čudno. Pol učencev je že odšlo, drugi pa so samo sedeli tam kot okameneli. Profesor Scott je še vedno ležal na tleh, nezavesten. Becky je rekla, da se ji zdi, da še diha. Ravnateljica nam je vsem naročila, naj zapustimo razred, in smo šli. In rabno ko smo odhajali iz šole, so prišli reševalci."
Rachel je jokala. Mama ji je podala še en robček.
"Mislim, da si ravnala zelo prisebno. Veš kaj, zdajle bom poklicala Janet in jo vprašala kako je s Collinom. Ti pa ta čas malo lezi. Še vedno si vsa pretresena. Takoj ko bom kaj izvedela, ti pridem povedat kako in kaj."
"Prav."
Rachel je objela mamo, potem pa se je po stopnicah povzpela v svojo sobo. Mama je bila članica sveta na Stonywoodski šoli, zato je ravnateljici rekla kar "Janet", profesorju Scottu pa "Collin". Rachel je bilo zaradi tega včasih malo nerodno, ampak danes je bila vesela, da je tako.
Rachel si je v sobi sezula čevlje in kar oblečena legla v posteljo. Kmalo ji je postalo prevroče, zato se je odkrila in se zastrmela v bledo rožnati strop svoje sobe. To barvo si je pred dvema letoma izbrala sama. Takrat se ji je zdela osvežujoča in žestvena. Zdaj ji ni bila všeč. Včasih si je zaželela, da bi imela sobo pobarvano čisto črno, črno kot kakšno jamo. Hotela je imeti temen, skrivnosten prostor, kjer bi se lahko skrila pred svetom in bila, takšna kot je. Ampak soba je bila rožnata.
Zaslišala je korake s stopnišča. Mama je potrkala na vrata.
"Saj ne spim."
Mama je vstopila, še vedno oblečena v sivo krilo in ohlapen pulover, ki ga je nosila dopoldne v službi. Delala je kot tajnica pri nekem odvetniku. Imela je šestintrideset let, a kazala jih je več. Rachel je to pripisovala dejstvu, da ej morala zadnjih deset let sama kot samohranilka sama skrbeti za svojo hčer. Mama je sedla na rob postelje. Izraz na njenem obrazu je Rachel povedal vse.
Mama je prijela Rachel za roko. "Dragica, na poti v bolnišnico je imel Collin še en srčni napad. Niso mu več mogli pomagati."
Rachel se je oklenila mame. "Zakaj?" jo je vprašala. "Zakaj?"
A prvič, odkar je Rachel pomnila, ji mama ni znala odgovoriti.

Mnenje? Krajši,daljši nexti?
02. marec 2016
daljši, Next
02. marec 2016
u207801
u207801
Next
02. marec 2016
u193093
u193093
nexr nova bralka
02. marec 2016
Next
02. marec 2016
Next
02. marec 2016
u186827
u186827
Hvala za vse nexte

Na pogrebu profesorja Scotta se je Rachel počutila, kot da nekako ne spada tja. Prišla je z mamo, ki je bila prijateljica učiteljeve žene. Bilo je sredi zimskih počitnic in Rachel je bila edini otrok na pogrebu, če ni štela odraščajočih otrok svojih učiteljev, ki so stali v prvi vrsti, nemi kot kipi. A bilo ji je še bolj hudo, če ne bi prišla. Profesor Scott jo je učil tri od zadnjih štirih let na šoli. Vedel je , kako zelo si je želela postati igralka in lansko leto ji je priskrbel avdicijo za dramsko delavnico, ki jo je organizirala lokalna televizija. Rachel sicer ni bila sprejeta, a če ne bi bilo Collina Scotta, do avdicije sploh ne bi prišla. Včasih si je zaželela, da bi bil njen oče profesor Scott, ne pa osladni, vase zagledani moški, ko ga je videvala vsak drugi konec tedna.
"Nenadna smrt je vedno najtežja," je povedal duhovnik. "Collin Scott nas je zapustil na višku svojih moči. Njegovi otroci Lucy, Martin in Sally so tako ostali brez ljubljenega očeta, žena Tina pa se bo morala odslej soočati z življenjem brez ljubečega moža. Bil je izjemno predan mož - predan svoji družini in svojemu poklicu. Morda lahko rečemo celo, da je delal več, kot bi smel. Nikdar ni odklonil naloge, pa naj je bila velika ali majhna ..."
Rachel se je zazdelo, da je ob tem profesorica Howard, predstojnica oddelka za angleščino, ki je stala na drugi strani nasproti nje, rahlo zaripnila. Hvalospev je nadaljeval s pripombo o tem, kako čudna so pota Gospodova. Rachel so misli uhajale stran od duhovnikovih puhlic. Čez nekaj minut je krsta tiho zdrsnila za rdečo žametno zaveso in Rachel so oblile solze.
Pozneje, ko so bili že zunaj, je presenečena izvedela, da je bil Collin Scnott star štiriinštirideset let, samo pet let več od njenega očeta. Čakala je mamo, da se odpeljeta domov. Sonce je brez razloga jasno sijalo in grelo še bolj kot ponavadi. Listje na drevju je spreminjalo barvo iz rjave na zlato in potem mehko odpadalo. To je bilo prvič, da je umrl nekdo, ki ji je bil blizu. Ni vedela kako naj se sooči s tem.
Stopila je pogledat, ali bi lahko prepričala mamo, naj pohiti. Mama se je pogovarjala s profesorico Howard, dolgočasno, ambiciozno žensko, ki je Rachel ni marala. Duhovnik je imel prav, ko je rekel, da je bil profesor Scott preobremenjen. Rachel je lansko leto na lastne oči videla, koliko dela mu je naložila med pripravami na šolsko predstavo, sama pa je počivala na lovorikah. In zdaj je na svoje nelagodje slišala svojo mamo, ko jo je vprašala: "Vem, da ni ravno najbolj primeren trenutek, ampak skrbi me za Rachel. Angleščina je njen najljubši predmet in zanima me, ali boste zdaj, ko Collina ni več, lahko prevzeli skupino vi?"
"Žal ne," je odgovorila profesorica Howard. "V drugem semestru bom imela v tem času pouk z razredom višje stopnje. Urniki se prekrivajo."
Ko je to slišala, si je Rachel oddahnila.
"Ampak upamo, da bomo hitro našli nadomestnega učitelja. Pravzaprav imava z Jannet Perry že jutri razgovor z nekim mladeničem. Sicer je šele pravkar opravil strokovni izpit, ampak je diplomiral z odliko."
"Zveni obetavno," je rekla mama, potem pa je opazila, da ju Rachel posluša.
"Lahko greva?" je kratko vprašala Rachel.
Ženski sta se ločili z občutkom krivde na obrazu, kot dve šolarki, ki so ju med poukom zalotili pri klepetanju. Saj to ni normalno, je pomislila Rachel. Profesor Scott ni bil mrtev še niti teden dni, pa že iščejo nekoga, da bi ga nadomestil. Kdor koli že bo, vedela je, da ga bo sovražila.
03. marec 2016
Next
03. marec 2016
Next
03. marec 2016
u193093
u193093
Next
03. marec 2016
Next
04. marec 2016
u207801
u207801
Next
04. marec 2016
u186827
u186827
TRETJE POGLAVJE
Mike se je zbudil prezgodaj, kot vedno, kadar je imel razgovor za službo. Celo večnost je strmel v strop in v mislih preletaval vprašanja, ki bi mu jih lahko zastavili. Ob sedmih se je hitro skobacal iz postelje, da ne bi zbudil Emme. Njegovo dekle je še študiralo, hodila je v drugi letnik univerze v Hallamu in prvo predavanje je imela še le ob desetih. Emma mu je za danes posodila avto, ki so ji ga starši kupili za uspešno opravljeno maturo. Mike se je oprhal in si pristrigel bradico, ki si jo je pustil rasti prav zaradi učiteljevanja, da je bil videti starejši in bolj avtoriteten. Prava nadloga jo je bilo negovati, ampak Emmi se je zdela srčkana, zato je pač ostala.
Mike je hlastno pogoltnil skledo koruznih kosmičev in si potem sposodil še Emmino najnovejšo kaseto, da bi jo poslušal po poti. Previdno je stopil čez zmečkan pulover, Emmine bulerje in dva para raztrganih kavbojk, da je prišel nazaj do postelje. Emma je še vedno spala in njeni lepi rjavi lasje so bili še vedno razprostrti po blazini. Mike jo je poljubil na vrat, potem pa tiho zapustil stanovanje.
Pedteset minut kasneje je bil že v Nottinghamu. Stonywoodska šola je bila takoj za obvoznico, nedaleč od središča mesta. Mike je stopil iz avta in se razgledal. Bil je svež jesenski dan. Iz osamljenega drevesa je na sokoraj prazno igrišče mehko padalo bledo rjavo listje. Oblaki, beli kot kosmi vate, so drseli čez nebo, ki je bilo modro, kot bi ga naslikal s tempero. V brošurici, ki so mu jo poslali, je bila Stonywoodska šola opisana kot supermoderna - z najnovejšo informacijsko tehnologijo in učnimi programi, prilagojenimi individualnim potrebam učencev. Od blizu pa ni bila kombinacija opečnatih zidov in montažnih stavb videti nič bolj imenitna kot šola v Sheffieldu, kjer je Mike opravljal propravništvo, kar ga je malo pomirilo.
Letos je bilo težko najti službo. Človek bi si mislil, da bodo Miku z njegovo sijajno diplomo in kvalifikacijami ponudbe kar same letele iz vseh strani. Ampak imel je tudi svojo plaho stran in na razgovorih je dostikrat kar otrpnil. Zadnjič je zavozil prejšnji teden v Worksopu. Ko ga je kasneje klical ravnatelj, je mislil, da mu bo pač zdrdral še eno od običajnih praznih opravičil. Namesto tega mu je povedal za Stonywood. Ravnateljica ga je baje tito popoldne poklicala in povprašala, ali jim je po razgovorih ostal kak dober kandidat. Pri njih se je namreč kar naenkrat izpraznilo učiteljsko mesto.
Mike je iskal službo, ki ne bi bila preveč oddaljena od Sheffielda, zaradi Emme. Prijavljal se je samo na razpise za učiteljska mesta na šolah z maturitetnim programom, ker ga je to bolj zanimalo. Na Stonywoodu sicer niso imeli maturitetnega programa, ampak služba je služba. Mike se je o tem pogovoril z Emmo. Na njegovo presenečenje ga je začela spodbujati, naj se prijavi. Emma je imela rada Sheffield, a doma je bila iz Leicestra, tako kot Mike. Nottingham je bil bližje doma. Poleg tega je veljal za zelo zanimivo mesto. Če bi Mike dobil službo, bi se lahko takoj, ko bo Emma diplomirala, preselila tja. Ampak to je bilo še daleč.

Če kdo rabi razlago za maturitetni program, naj samo reče.
04. marec 2016
u193093
u193093
Next
18. marec 2016
Next
18. marec 2016
u186827
u186827
Next pride najkasneje jutri
18. marec 2016
u207801
u207801
Next
18. marec 2016
u186827
u186827
Judith Howard mu je razkazala šolo. Nekateri deli so bili res novi, tako koz je obljubljala bleščeča brošurica. A oddelek za angleščino je bil precej zanemarjen. Vitrine so bile staromodne in nič ni kazalo, da bi jih pred kratkim zamenjali. Videti je bilo, kot da potrebujejo malo sveže krvi. Mike se je zelo trudil postavljati pametna vprašanja in zdelo se mu je, da je s tem na predstavnico oddelka naredil primeren vtis.
Ravnateljica šole je bila okusno oblečena sivolasa ženska v poznih štiridesetih. "To je začasna pogodba," je rekla profesorica Perry po nekaj formalnih vprašanjih, "za dva semestra in pol. Za zdaj je še prezgodaj, da bi govorili o tem, ali jo bo mogoče podaljšati. Profesor Scott je pripravljal eno skupino v enajstem razredu na zaključni izpit, zato se nam tako mudi najti nadomestnega učitelja. Zato me še najbolj zanima, ali lahko začnete takoj v ponedeljek?"
Mike je pomežiknil. Ni mogel verjeti, da mu po šesih mescih in sedemnajstih razgovorih končno nekdo ponuja službo. "Torej, ja, seveda," je kratko odgovoril.
Ravnateljica se je sklonila čez mizo in mu ponudila roko. Zavedel se je, da je pogodba sklenjena.
Naslednja ura, v kateri sta si z Judith Haward ogledala njegov prihodnji urnik, je minila kot v sanjah. Šele ko je šel nazaj proti avtu, otovorjen s celim naročjem obrazcev, učbenikov in čitank, se je Mike začel spraševati, v kaj se pravzaprav spušča. A hitro je pregnal dvome. Na poti domov je skočil še v trgovino po steklenico penine.
"Saj to je fantastično!" je rekla Emma in ga objela.
"Mislil sem, da bi si naročila kaj za pod zob, da proslaviva," je rekel Mike.
Emma se je nasmehnila, mu snela kravato in začela razpenjati gumbe na srajci. "Pozabi zdaj na hrano. Raje odnesi dva kozarca v spalnico. Vem, kako je treba proslaviti take reči."
19. marec 2016
Next
19. marec 2016
Next
20. marec 2016
u186827
u186827
Novi učitelj angleščine je bil visok in suhljat, imel je ravne, rjave lase in ozko bradico, čisto tako je nekoč nosil Rachelin oče. Rachel ni marala bradatih moških. Profesor Steadman je kar naprej nenaravno povzdigoval glas - najbrž ima tremo, si je rekla Rachel. In kar naprej je učence obupano klical po imenih, da bi si jih čimprej zapomnil. nekajkrat se je poskusil tudi pošaliti, a precej neuspešno.
"Torej, anatologija poezije, po kateri ste delali, ima naslov Govorica ljubezni. Moram reči, da še nikoli nisem slišal za kaj takega." Premor. "Hočem reči, za knjigo." Nihče se ni zasmejal
"Stavim, da je še devičnik," je v vrsti za Rachel zašepetala Lisa Sharpe.
Rachel se je namrdnila. Ni marala premišljevati o tem, da imajo tudi učitelji spolno življenje. Žal ji je bilo novega učitelja. Na šoli je bilo nekaj učencev, ki ga bodo požrli pri živem telesu. A to je bil elitni razred in - čeprav bi le redki to priznali - vsem učencem je bilo veliko do tega, da izpite naredijo. Novemu učitelju bodo gotovo še dali priliko, da se izkaže. Ko je spraševal, katere pesmi so že predelali, so odgovarjali povsem vljudno.
"In katere so vam bile najbolj všeč?"
20. marec 2016
Next
20. marec 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg