Forum
Najprej morate vedeti nekaj osnovnih stvari o mojem svetu.
Našega sveta ne boste našli na zemlji. To čemur vi pravite nebo so naša tla. Smo zelo podobni vaši vrsti-torej ljudjem-a smo vseeno zelo različni od vas. Vi uporabljate tehnologijo, mi pa je sploh nepotrebujemo.
Vsak od nas enkrat v življenju, ponavadi med 11. in 16. letom. Vsak jo dobi, le redki jo dobijo po 16. letom. Skoraj nihče ni tak, ki je ne bi, če pa je ne dobi do 20. leta, to pomeni, da je človek in ga pošljejo 'na tla'. Z močjo pa dobiš tudi neoe vrste tatu na vrat, ki ponazarja tvojo moč.
V samem centru skylanda je control. V njem stoji grad v katerem živi kraljeva družina. Vsemu skylandu pa vlada princesa candyce. Ona tudi uči mnoge, ki imajo velik potencjal, da zavladajo. Pri nas novi vladar ne sme biti iz iste družine, kot prejšnji.

Tudi jaz sem med vajenci. Sem Nat Mariqus. Nimam staršev, saj so me predali oskrbi skrbnikov vajencev že ko sem bila stara 4 leta. Princesa se je do mene vedno vedla kot mama, tako, da je v resnici nisem nikoli potrebovala. Prncesa pravi, da imam velik potencjal in bi me že zdavnaj imenovala za naslednico če..... če bi že imela moč. Vsi že namreč mislijo, da sem človek, saj sem stara že 18 let, a princesa verjame vame in me še noče poslati na tla. Če bi me menovala bi zagotovo sprožila grozne upore.
Tistega dne, k sem se stiskala k princesi se mi je življene postavilo na glavo.
20. oktober 2013
next...
22. oktober 2013
Glavo sem zakopala v princesine lase. Bili so tako mehki, tako svilnati. Bil je eden tisth dni, ko princesa obišče vs vajence v domu.
"Kaj te tare?" Me je vprašala, ko me je božala o glavi "saj si moja najnoljša vajenka. Vse teste opraviš z odliko"
"Ja, teoretične." Sem ji žalostno odvrnila "kaj se slepimo? Človek sem"
"Ne pa nisi. Odpotuj nekam daleč in zamenjaj dentiteto. Naprimer v magnfisant"
"V magnifisant pa ja ne" magnifisant je bilo najmanj čarobno mesto
"Ja. Tam boš najlažje našla svojo moč. Poskusi skleniti nekaj prijateljstev."
"Ja, ampak... sama v vlikem in tujem mestu?"
"Sama? A misliš, da bi svojo najljubšo vajenko poslala v magnifisant samo!? S tabo bo šol simon"
To, simon! On je moj najboljši prijatelj, no, pravzaprav edini. Z mano je prijatelj že od majhnega. Njegova moč je super. Bere misli in na vratu ima moder krog obdan s iskicami.
Torej greva v magnifint.
23. oktober 2013
nextttttttt
27. oktober 2013
"komaj čakam!" je vrisnil simon, ko je vlak speljal s perona. "upam, da bom srečal kako luštno punco!"
"saj boš." sem rekla in se naslonila nazaj. dobila sva svoj kupe, saj so se vsi, ki so želeli vstopiti takoj premislili ko so zagledali moj gol vrat. "komaj čakam, da vidim, kakšno hišo nama je princesa dobil. menda knjižnico"
"ja. boljša soba je moja!" je nahitro rekel simon "a imaš veliko partljage?"
"ne. saj veš, da nimam veliko osebnih stvari. zakaj?"
"veš,... malo sem se pozanimal."
"stikal si po mislih" sem ga popravila
"no pa tako! od postaje do mesta in najinega novega doma je dolga peš pot in ne bo prijetno, če bova morala kovčke"
nasljednjo uro vožnje sem molčala. ni mi bilo do pogovora, vedela sem, da je to moja zadnja možnost, če ne dobim moči me bodo poslali na tla.
ko sva prispela sem si oblekla puli, da ne bi vsi bulili vame.
šla sva peš. po petih minutih hoje sva prišla v nekakšen sadovnjak. "o, super! jabolka!" je rekel simon in pobral prvo jabolko, ki jo je našel
"kaj pa delaš?!" je nekdo zavpil za nama. bila je punca. oblečena v rjave kavbojke, belo majico in rjav brezrokavnik. obute je imela škornje in na glavi kavbojski klobuk. vrat pa so ji krasila tri jabolka.
"nisem hotel... samo..." se je hitel opravičevati simon
"kaj ti je, da jemlješ prezrelo?" roko je usmerila v drevo in naredila čuden gib in jabolko je pristalo v simonovih rokah. "živ-jo! jaz sem ana. moja moč je, da nadzorujem rast rastlin."
"hej! jaz sem...tanya in to je simon" sem rekla
"fino! imamo nova dva! a je vajina tista hiše, ki je podobna drevesu? na novo so jo zgradili"
"potem že." je rekel simon in šla sva naprej
27. oktober 2013
next
27. oktober 2013
"kako daleč je še?" me je že storič vprašal simon
"kako naj jaz vem? prvič sem tukaj, se spomniš?" sem mu že stotič odgovorila
"kdaj bova jedla? lačen sem" je spet zatečnaril
"a nisi pojedel jabolka?"
"sem, samo... bom že zdržal"
takrat sem se spotaknila in padla v blato "******!" sem zaklela "pa še preobleči se bom morala!"
"ne pa ne!" pogledala sva gor. nad nama je bil oblak na katerem je sedela punca. bila je oblečena v raztrgane kavbojke in črno majico na naramnice. vrat ji je krasila strela v barvah mavrice navrhu katere je bil oblak "živ! jaz sem rebeka. opravljam z vremenom." nekajkrat je poskočila na oblaku in name se je ulil dež. "ups! te bom posušila" poletela je okoli mene in me posušila, le lase sem imela v obupnem stanju.
"živjo, jaz sem tanya." sem se predstavila
"jaz pa simon. cool, letiš!"
"a, vidva sta tista ta nova. mi je ana že povedala. ja, u tistem drevesu. cool!" je govorila, ko se je valjala po oblaku. na simona je udarila strela. "ups! moj kiks" je rekla in oblak odvlekla stran "se vidimo!"
"simon, a si v redu?" sem ga vprašala
"ja, se mi zdi"
27. oktober 2013
neeeext
27. oktober 2013
"Ni smešno!" Sem rekla simonu, ki se je valjal po tleh od smeha
"Ja pa je!" Je v smehu izdavil "kakšna frizura! Ha ha ha!"
"Ni smešno!" Sem zavpila
"Prav imaš, to ni smešno. Grozljivo je!" Je zavpila neka punca. In že je bila pri meni. Oblečena ia bila v elegantno tuniko in modne pajkice. Na vratu je imela nekaj podobnega kristalom. "Naj popravim" je rekla in šla z rokami nad mojo glavo, kakor bi mi pogladila lase. V hipu sem mela ravne in čiste.
"Vav!" Sem rekla "jaz sem tanya"
"Jaz pa simon!" Je ekel smon in se po tleh priplazil do nje
"Jaz sem rubby" je rekla in se skušala otresti simona
"Rubby? Popolno!" Simon se je začel sliniti.
"Se še vidimo." Sem rekla in dvignila simona na noge
28. oktober 2013
u149008
u149008
next!
31. oktober 2013
"halo? zemlja kliče simona!" sem vpila pred simonom, ki je še kar pijano sedel na tleh "a je kdo doma?"
"rubby!" je bila edina beseda, ki jo je izdahnil.
"ja?" ga je vprašala rubby, ki je še kar stala poleg naju "kaj je?"
"rubby"
"zmešalo se mu je" sem rekla in se usedla n skalo poleg rubby
"od kje sta prišla?" me je vprašala
"iz controla" sem rekla
"iz controla?!" je vzkliknila "vse mi povej! vedno sem si želela, da bi živela tam! ja, kako si pa oblečena?! puliji so ja že iz mode!" rokeje usmirila v puli
"ne!" sem zavpila in se prijela za vrat "ne. sem prehlajena"
"bogica." izza grmovja se je zaslišalo zadovoljno predenje
"kaj je to?" sem vprašala
"verjetno filipa. pojdita se prectaviti še njej. prijateljici sva" mi je rekla
"potem pa greva." je rekel simon in vstal
"se vidimo." je rekla rubby in šla
odrinila sem grmovje in videla risa, ki je ležal na hrbtu in punco, ki ga boža kakor kužka
oblečena je bila v rumeno poletno oblekico in na vratu je imela tri metuljčke
"hej!" je zavpil simon
ris je skočil na noge "ne, ne, ne!" ga je pomirila "saj je v redu."
"živjo! jaz sem tanja, to pa simon"
nekaj je zamomljala
"kaj?" sem vprašala
spet je nekaj zamomljala
"slovensko!" je rekel simon
"pusti jo." sem rekla "si i filipa?"
pokimala je
"a govoriš z živalmi?" je vprašal simon
grdo sem ga pogledala. spet je stikal po mislih
"se vidimo" sem rekla in šla sva nprej
01. november 2013
next
01. november 2013
"Končno!" Je vzkliknil simon in se pogmal naprej. Končno sva prišla pred najino hišo. Bila je bolj podobna drevesu kot hiši. "Zakaj se ne odpre?" Je rekel simon, ko je nemočnio slonel na vratih
"Em... mogoče potrebuješ ključ?" Sem ga vprašala in pomahala s ključi
"Sploh si ne želim izvedeti kaj si misliš" je rekel, ko mi je vzel ključe iz rok. S časoma sem ugotovila kako skriti misli pred njim, saj mi je šlo na živce da mi je odgovoril še preden sem zastavila vprašanje in da mi je prinesel vse kar sem potrebovala, še preden sem ga prosila
Vstopila sva. Bilo je temno. Prižgala sem luč. "Presenečenje!" So zavpili.
Do mene je stopila neka punca v rožnatem hlačnem krilu in roza majici s volančki in z balončki na vratu.
"Hi! Jaz sem patric!" Prižgala je glasbo in drugi so plesali
"Tanya." Sem rekla
"Simon" je pokimal simon "a ni patric moško ime?"
"Ja. A ni to cul?" Je rekla patric in se nagnila proti njemu "starša sta si želela punčko dobila sta pa mene gremo se zaavat!"
Simon je šol v gnečo, jaz pa poiskat spalnico. Bila sem dotolčena.
Zanbava se je nadaljevala do mraka. Videla sem luno, ki je potovala za katero so se iskrile iskre.
V našem svetu dvigujeta sonce in luno princesi. Sonce princesa candyce in luno njena mlajša sestra princesa layla. Zvezde pa so zaenkrat vedno gor. Čakajo na nekoga, ki bo imel moč čeznje.
Zabava je trajala prepozno. Imela sem dovolj. Ko sem prišla tja sem videla, da tudi simon že malo naveličano izgleda je pa še ustrajal zaradi rubby.
Poiskala sem patric "a ni že malo pozno?"
"Ne!" Je rekla "za zabavo ni nikoli prepozno. Pa daj že ta puli dol!"
"Daj dol, daj dol" so vsi navijali
Do men je stopil simon in mi prišepnil. "Hočejo videti tvoj znak"
"Ne!" Sem se otepala
"Daj dol, daj bol!" So še kar navijali, le rebeka, ana, filipa in rubby so molčale. Patric pa je samo skakla
"Dovolj!" Sem zavpila in si ovratnik potegnila dol. Vsi so vtihnili in šli skozi vrata, le punce, ki sva jih čez dan spoznala.
"A zato ga nisi hotela smeti" mi je rekla rubby, ko je pokliknila k meni.
"Kar smejte se" sem rekla
"Ni frke." Je rekla rebeka
"Ja. Filipa je dobila moč šele pri 17." Je rekla ana
"Brez skrbi, ti bom naredila take obleke, ki ti bodo prekrile vrat, da ne bodo vsi bulili." Je rekla rubby
"Prekrasna in pametna!" Se je slinil simon
"Super! Čeprav gre to ponavadi bolj težko skupaj!" Je vpila patrick ko je skakljala po prostoru
01. november 2013
u149008
u149008
nextt!
02. november 2013
"Ej, prazna, a geš?" Me je poklicala ana.
"Pa glej, da boš pazil na hišo, pa nobenih zabav!" Sem že stotič zatežila simonu.
"Ja! Pojdi že!" Mi je rekel simon in pomahal
Šla sem do avta in se vsedla na predni sedež k rebeki in ani. "Ti pa težiš." Mi je karajoče rekla rebeka in pritisnila na plin
S puncami smo šle na izlet na bližnjo goro, kjer je izvirala čarabna reka. Rubby mi je sešila krasen planinski kostumček, ki mi je krasno zakrival tisti del, kjer naj bi bil znak
Rebeka je vozila kot nora. Pot je bila ovinkasta in nas je grozno premetavalo. "Rebek! Dragica, a res moraš voziti tako divje?" Je vprašala rubby "saj voziš slabše kot ljudje!"
Avtomobili, vlaki, letala in avioni so ene redkih stvari, ki smo jih posnemali po ljudeh.
"Rubby, ne pretiravaj." Je rekla filipa "rebeka že ni človek, saj ima na vratu znak in ima moč" ko je videla, da sem zardela je hitro rekla "no, pa saj se boš tudi ti našla."
"Našla!?" Je vzkliknila patric "a se je skrila sama sebi?"
"Ne patric , ne." Je rekla ana "pri nas rečemo, da se najdeš, ko dobiš moč."
02. november 2013
u129392
u129392
next
03. november 2013
"a je še daleč?" je vsa zapehana vprašala rubby
"ja." je rekla rebeka, ki je kot ponavadi letela dvametra nad tlemi
"tebi je lahko!" je užaljeno rekla rubby
"saj bo šlo" ji je rekla filipa
hodile smo po strmem bregu, ki je vodil do slapa. ob poti je raslo veliko grmičevja in malo dreves. bile pa so jagode.
patric jih je trgala v vrečko in skakljala po poti naprej
"patric ne!" je zavpila ana in jo lopnila po hrbtu, da so ji jagode, ki jih je dla v usta padle vn. "strupene so!"
"kaj če bi malo počile?" sem predlagala in se usedla na skalo "v controlu nisem veliko trenirala" sem zadihana priznala
"boš pa zdaj dobila kondicijo!" mi je rekla rebeka in me lopnila po hrbtu
"ana?" je tiho rekla filipa "a bi raslo tu gori kakšno sadje?"
"iiiiiiitak!" je zavpila ana in roko vsmerila v tla. zrasle so borovnice! veliko borovnic
vse smo jih jedle razen patric
"patric, jej!" ji je rekla ana
"ne! ker me boš spet udarila!" je rekla patric
vse smo ze začele smejati kot nore
03. november 2013
"Vav!" Sem vzkliknila, ko sem zagledala slap. Bil je sicer prozorne barve in ni se iskeil, bil pa je veličasten
"No, pa lahko izvemo vse o tebi, brez, da bi lagala." Je rekla rebeka in se vsedla na bližnje drevo
"Kaj?"sem vprašala
"Slap je čaroben." Mi je povedala filipa "če se zlažeš se onarva črno, če pa govoriš resnico pa zlato"
"Poglej" je rekla rubby in se vlegla na mah "ko pridemo domov se bom ulegla in zaspala kot ubita" slap se je obarval zlato
"U, u, u,! Še jaz!"se je umešala patric in poskakovala pred slapom "jaz ssm čisto normalna" je rekla in slap je postal črn. Trapasto se je nasmehnila in sedla na skalo
"Ok! Tanya. Zakaaj si prišla sem?" Me je vprašala ana
Nisem upala povedati resnice, saj sem se bala, da bi me zapustile "princesa....mi je rekla, da bi bilo koristno zame" slap je bil zlat
"A so v controlu luštni fantje?" Me je vprašala rubby. Pokimala sem. Zlato
"A si zaljubljena?" Je trapasto rekla patric
"Ne!" Se zavpila. Črna
"Omg! Tanya hodi!" Je zavpila rubby
"Ne pa ne! Še opazi me ne!" Zlata
"Saj bo" je rekla filipa "rebeka, zakaj si tako tiho?"
Pogledale smo tja, kjer je prej sedela. Vlegla se je v rogovilo in je prav ljubko spala
Ana je z dvignila pest. Veje nad njenim obrazom so se razmaknile in nanjo je posijalo sonce. Filipa je pokimala ptičkom, ki so zapeli slavnostno melodijo, ki/so jo uporabljali med izborom novh krilcev. To so bili eni redkih letalcev v skylandu, ki so bili pebni in je to koristilo obrambi. Letalcel je bilo malo, tistih, ki so jih sprejeli pa še manj.
Rebeka je skočila na noge "rebeka darsh se javlja na dolžnost. Opravljam z vremenom, če želite sonce dobite sonce, če želite dž dobite dž! Po nebu švigam hirro kot blisk..."
"Res dodelan govor" sem rekla. Rebeka je počasi pogledala dol. "Res želiš priti zraven"
"Ve!" Je zavpila "če vas ujamem in vas bom vas zmečem v jezero pod slapom!" Je upila in nas podila.
Ko smo se naveličale teka smo slekle zgornja oblačila, spodaj smo že imele kopalke, se prijele za roke in skočile v jezero. Rebeka se je vzdržala v zraku, me pa smo popadale dol.
"Ha ha ha ha! Morale bi videti vaš obraz!" Se je smejala, me pa smo jo potegnile dol in jo potunkale.
04. november 2013
"Rebka! Počasi!" Je vpila rubby, ko nas je premetavalo po luknjasti cesti pa še rebeka je vpzila, kot bi ji šlo za življenje.
"Kaj če bi jaz vozila?" Je predlagala filipa
"Ti!? Ni šans! Voziš kot moja stara mama!" Se je uprla rebeka "če bi te pustila za volan bi bilev mestu ob zori nnaslednje srede!"
Na eni strani ceste je bila skalna polica na drugi pa prepad. Rebeki je volaan ušel izpod nadzora in avto je obvisel nad prepadom. Počasi smo se spogledale "gremo! Vn, ven! Aj čakamo!?" Je vpila ana in hitro smo se spokale vn.
"Bolje v sredo z avtom kot peš!" Sem ji rekla
"Eh, saj ga bomo spravile na ceso!" Je rekla rebeka in avto je ravno v tistem padel v prepad
"Super, res super." Je rekla ana
S sabo smo vspele vzeti nahrbtnike s vodo, zato ni bilo pretežko. Hodile smo dobro uro. Ko se je rubby sesedla "ne morem, ne gre." Je izdavila
"Kmalu b noč. Utaborimo se." Sem predlagala.
Iz nahrbtnikov smo zložile vse kar smo imele. Nekaj litrov vode, mobilne telefone, nkja palerin in fotoparate.
"Bomo spale v fotoparatu? Cul, še nikoli nisem, me zanima kakšen je občutek, ampak kako pa prideš noter.....?" Je nakladala patrik dokler ji ni ana v usta porinila mafina, ki ga je imela patric v nahrbtniku.
Iz listja in palarin smo si naredile ležišča in poskušale zaspati
07. november 2013
"kon...kon....končno!" sem izdahila, ko smo se privlekle pred vrata moje hiše.
"ja, kje ste pa bile?" je presenečeno vzkliknil simon
"daj nam najprej nekaj za pit!" je rekla rebeka, ko se je vrgla na tla
"nevem, če še imava kaj. v trgovino bova morala, sem mi zdi." je rekel simon
"simon, srček, daj prinesi mi kozarec vode!" je rekla rubby
"mogoče jo bom pa še našel" simon je stekel v kuhinjo
odvlekle smo se noter in se pometale po sedežni
ani je zazvonil telefon "ja?" je rekla vsa zasopla pokrila je slušalko "sestrica alja je. ja? ja, sa pridem! ja vem!...."
"dolgo vas ni bilo" je rekel simon
09. november 2013
u149008
u149008
next
09. november 2013
"Še enkrat mi povej." Je rekla rubby rebeki, ki se je trudila in črne oblake tlačila na kup "zakaj moraš narediti tako hudo nevihto?"
"Zato...ker...me....nekaj dni...ni...bilo in je bilo premalo dežja." Je rekla rebeka "pohiti k dugoim, če nočeš biti mokra." Rubby je odhitela do mojega drevesa in prisedla k nam "dame in gospodje! Nevihta se začne čez 3, 2, 1!" Brcnila je v prvi oblak inpohitela k nam. Zunaj se je ulilo kot iz škafa.
"Do jutri bo tako!" Je ponosno rekla in se vlgla poleg mene
"Ne bojte se malčki, saj je samo nevihtica." Je rekla filipa zajčkom, ki so se stiskali k njej
"Hvala, da amo lahko pri tebi" mi je rekla ana "v nevihti ni prijetno biti sam"
Strela je udarila mimo hiše. "Simon, a ni nevarno biti v drevesu kadar j nevihta?" Je vprašala rubby simona, ki ji je glavo položil v naročje
"Ne, če imaš strelovod, sploh pa to ni pravo drevo!" Je rekel simon
"A bi katera piškote!?" Je zavpila patric in nam na pladnju prinesla piškote "a bi se šol kdo 'zelo sem nor'?"
"Kaj?" Sem vprašala
"To je patricina igrica." Mi je pojasnila ana "me ji devamo izzive in ona jih mora narediti, če ga ne, se zabije z glavo ob steno"
"Patric, skoči ven na dž in počakaj, dokler se ne zabliska" ji je rekla rebeka. Patric je odskakljala ven in sakakljala po lužah.
"Saj ne boš" je rekla filipa. A rebeka s je že smejala in si zadovoljno mela roke. Ko je plosknila je ob patric zadela strela. In spet in spet in spet. Patric je skakljala in/nikoli/je ni zadela. Rebeka je vsa pihala od jeze in je ploskala kot nora a strela je ni zadela "sem rekla, da jo je nemogoče zadeti." Je rekla ana
09. november 2013
"Še kaj še kaj še kaj!" Je vpila patric, ko smo vse napol že spale
"Patric, čisto vse si že naredila!" Je rekla filipa "splezala na vrh hiše napol gola, prebrala najdebelejšo knjigo iz tanyine zbirke, pojedla simonove palačinke..."
"Še kaj, še kaj!" Je vpila naprej
"Prav!" Je rekla rubby "bodi tiho dokler se nevihta ne poleže."
Ptric je utihnila. "Končno!" Sem zavzdihnila in se ulegla nazaj. Nekaj časa smo ležale v tišini.
Dokler se ni oglasil simon "kaj si mislila s tem pojedla simonove palačinke?"

Ko sem se naslednje jutro prebudila so bile že vse pokonci. "Jutro!" Sem rekla in se pretegnila
"No končno!" Je rekla rebeka in se pognala k meni in mi vzela oddejo
"Rebeka, dolžna si mi 10 €." Je rekla ana
"Kaj? Zakaj?" Sem spraševala
"Rubby, mislim, da potreduje ogledalo." Je rekla filipa
"Nehajte govoriti v ugankah!" Sem rekla
"Uganke?! Rada imam uganke!" Je zavpila patric
10. november 2013
"Kaj?!" Je zavpil simom, ko se je primajal iz sosednje sobe "a imamo še kaj šampanjca!? To moramo pa zalit!"
"Kaj!?" Sem jih že stotič vprašala "na kaj vsi namigujete že vse jutro!?"
"Tanya, ljubica" je rekla rubby in prisedla k meni "mislim, da je čas, da zmečeš pulije v koš!"
"Jp!" Je pritrdila ana "in rubby bo imela delo, da ti preoredi obleke, ki ti jih je sešila!"
"Niste duhoite!" Je rekla filipa "tudi mene so zafrkavale"
"Rebeka, daj, tisto, kar si mi dolžna!" Je rekla ana in podrgnila prst ob prst
"Daj no!" Je rekla rebeka in se v zrahu obrnila na glavo "saj ni treba 10 €!"
"Izpaknji izpljuni!"
"Tečka!" Je rekla rebeka in začela brskati po že po žepih
"Dovolj!!!" Sem zavpila in vstala. Vaza zraven sedežne je vijolično zažarela in se spremenila v krožnik. "Sem jaz to naredila?"
10. november 2013
u151777
u151777
nnnnnnnnneeeeeeexxxxxxxtttttttt +nova bralka
fuul maš dobre ideje, kje ji dobivaš? res ta zgodba mi je fuul ušeč! nextej čimprej!!
10. november 2013
"A lahko utihnete?!" Se je pritožil simon "vreščite, kot bi vas s kože dajal!"
"Simon, veš, kaj? Tudi ti bi bil lahko malo bolj vesel za tanyo!" Ga je okarala rubby
"Saj sem pa vseeno ne vreščim kot nor!" Čez glavo si je poveznil blazino
"Tanya, zdaj si uradno naša!" Je naznanila ana
"Pa nemorem verjeti!" Sem rekla in se še enkrat pogledala v ogledalo. Na vratu sem imela škrlatno iskro. "Zvezde so moje!"
"Zvezde? Misliš supr zvezde?" Je kot vedno trapasto vprašala patric
"Pa ne samo to!" Je rekela filipa, ki je listala po knjigi z naslovom ZNAMENJE NA VRATU IMA MOČ. V njej so bili vsi možni znaki in ob njih moči. "Še mini čarobne uroke."
"Pa saj sanjam!" Sem rekla "naj me katera brcne!"
"U, bom jaz!" Je zavpila rebeka in se po zraku zakadila vame, jaz pa sem se sklonila in pristala je v kupu knjig.
"Misli mi bereš" je rekla ana
"Za to sem jaz tukaj!" Je zavpil simon
"Simon, bodi srček in mi skoči po rumeno rožico z modro sredico" je rekla rubby
"Že grem najlepša" je rekel simon in šol
"Zakaj pa to?" Je vprašala rebeka
"Saj je ne potrebujem, le znebiti sem se ga hotela." Je rekla rubby "saj taka roža ne obstaja"
"U, u, u!" Je vpila patric "potem mu grem pa pomagat!" Je rekla in odskakljala za njim
"Kdo bi ji zameril" je rekla ana "že ko je bila majhna je padla s hruške."
11. november 2013
u151777
u151777
next
11. november 2013
"Aaaaaaa!" Je zavpila rubby in se otresala vode "rebeka, vem, da ne razumeš besed kot so polahko in počasi, vendar v vodo se pa ni treba metati z desetih metrov!"
Bile smo pri jezeru, ker je bil res zelo vroč dan. Simona kot običajno ni biloz nami. Rubby je kot običajno nosila krasne kopalke in brala ljubezenske zgodbe. Rebeka pa je poletela zelo visoko in se vrgla v jezero in seveda poškropila rubby
"Oprosti!" Je zoprno rekla rebeka "ker mislim, da ko rečemo, da gremo plavat misli, da gremo plavat in ne brati knjig v kateri se ližejo bljak!"
"Dajta mir!" Sem rekla in ji nadaleč ločila s čarovnijo
"Dobro ti gre." Je rekla filipa, ki je čepela v plitvini in v naročju drala ribico
"Ji-ha!" Je zavpila ana in se spustila v jezero. V bližini je bilo drevo s privezano vrvjo s katere se je dalo krasno skakati.
Patric je rebeko prosila, naj jo nese zelo visoko in jo spusti. V vodo je priletela na ploh. Ko pa je prišla nazaj na površje se je smejala "daj še enkrat! Daj še enkrat!"

"Počasi je padla noč iv zakurile smo ogenj. Poaedle smo se kkrog in pejle jabolka. Nenavadno, a dobro. "Patric pa je še cedno skakala v vodo.
"Po mojem, bo čas, da gremo." Je rekla filipa. Pospravile amo vse v avto.
"Pogasila bom ogenj." Sem rekla in se skoncentrirala. Zvezde sem že zdavnaj dvignila in jih razporedila v začetnice naših imen. Ogenj je počasi ugasnil.
Takrat sem začutila ostro bolečino v hrvtu in zagrnila me je tema. Zadnje česar sem se spomnila so bili obupani kriki prijateljic
11. november 2013
u151777
u151777
nexttt!
+prosim povej mi kje dobivaš ideje???
11. november 2013
Zmotila me je močna svetloba. Počasi sem odprla oči. Bila sem v krasni in razkošni sobi in v svilnati postelji. Oblečena sem bila v vijolično tuniko in črne pajkice. Počasi sem vstala in šla skozi vrata po hodniku, ki je bil poln slik. Šla sem do konca hodnika in odprla vrata zadnje sobe. Za mano so se zaprla vrata. V sobi je sedela nayra. To je bila najbolj zlobna in nevarna sovražnica skylanda. Pred 1000 leti ga je napadla in sta jo princesa candys in princesa layla ujeli in zaprli v črno palačo v črnem gozdu. Od strahu sem se naslonila na vrata.
"Ne boj se!" Mi je rekla in odložila čaj, ki ga je pila "priaežem, pri svojem življenju, da ti danes ne bom nič storila. Zate imam ponudbo." Mi je rekla in mi pokazala naslonjač nasproti nje. Sedla sem "ti kot gospodarka zvezd in jaz kot gospodarka zlobe..."
"Naravnost." Sem jo prekinila
"Pridruži se mi. Skupaj lahko vladava skylandu! Samo pomisli, vsi bi se nama klanjali in..."
"In se bali! Ne!" Sem zavpila "ne, ne, ne!"
"Sem pričakovala tak odgovor." Prijela me je za lase in vlekla po stopnicah so kleti in ječ. Odprla je prvo me porinila vanjo. "En teden ti dam, da se odločiš, če se ne bom se jaz" šla je.
Nekaj časa sem ležala na postelji in gledala skozi okno. Potem pa sem eksperimentirala z močjo. Kmalu sem razvila formulo, s katero sem lahko šla v tuje misli. Poskusila sem z simonom.
Cela klapa je brskala po knjižnici in mrzlično nekaj iskala. "Pa mora biti nekje tu!" Je obupano cvilila ana
"Slej ko prej jo bomo našli." Je rekla rubby "saj samo še deset knjig."
Simon ae je oglaail "ja in še saj enkrat toliko sob."
"Ne. Ne. Ne" je rebeka govorila, ko je knjige metala s polic.
"Previdno!" Sem se oglasola v simonovi glavi. Opotekel se je in se naslonil na mizo.
"Kaj pa je simon?" Ga je vprašala filipa
"Tanya." Je dahnil "tanyo slišim."
11. november 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg