Forum
Hola Amigos!
Kako smo? Jaz sem dobro, če odmislim, da sem napol mrtva. Dva dni sem bila na slovenski obali s celo družino (babico, dedijem, tetam, strici, bratranci in sestričnami). Bilo je v redu, a ne bi ponovila. Resnično mislim tako. Ne grem v podrobnosti ker si bom samo razpoloženje uničila.

KAKORKOLI,...

Tole je že SPET ena moja fantazijska zgodba. Sej vem, najedam že s tem žanrom in vem, da izgubljate zaupanje v moje pisanje, ker (skoraj) nikoli ne dokončam zgodb (zaradi šole, psihe ali česa drugega...). A sama sem sebi dala še eno priložnost. Poizkušala bom končati tole in še drugo zgodbico (Stop Breaking My Broken Heart). Če mi ne uspe, se izbrišem in se ne vrnem nikoli več. Berite če želite, ignorerajte če želite, zaničujte če želite, a pisala bom dalje (upam).

Prolog je samo izsek iz preteklosti glavne junakinje. Več delčkov njene preteklosti boste videli v nadaljevanju zgodbe. Ko bom pisala njeno preteklost (flashback) bo pisava poševna (kar je samoumevno). Kdor tega ni prebral ali mu ni jasno, si je pa sam kriv ... not my probem (hehehe zlobno se počutim ᕙ(▀̿̿Ĺ̯̿̿▀̿ ̿) ᕗ)

No ja, kar bi prosila je še:
- da ne smetite po moji temi z modro obarvanimi povezavami VAŠIH tem
- se ne kregate, ker ne mislim na tej temi doživljat tretje svetovne vojne... Ne, resno mislim
- napišite če vam kaj ni všeč
- UŽIVAJTE

NASLOVNICA:



Don't limit yourself. Many people limit themselves to what they think they can do. You can go as far as your mind lets you. What you believe, remember, you can achieve.



Prologue| The Storm Is Coming | Fantasy Story

Utesnjena majhna soba. Ostri pogled možakarja je zrl v majhno dekle. Slednja je upirala pogled v tla. Na njeni rami je počivala mamina roka, ki ji nikakor ni nudila vzpodbude ali podpore. Grobo jo je držala za ramo in jo opozarjala, naj bo pridno dekle.
"Povej mi. Vidiš kakšna nenavadna bitja, ki jih drugi ne?" je možic vprašal. Deklica se je uzrla vanj. Bil je mož v poznih letih. Na glavi ni imel niti enega lasa, je pa imel zato toliko bolj gosto sivo brado. Na njegovem ogromnem nosu so počivala okrogla očala, ki so omogočala, da je s svojimi temno rjavimi očmi lažje prebral dušo svojega pacienta. Da, najboljši psiholog v mestu, je imel na, tako imenovanem, pregledu to nedolžno dekle.
Materin prijem se je le še okrepil, da je dekletcu povzročil bolečino. "Ne," je tiho izdavila.
"S kom se, potem takem, sredi hodnika pogovarjaš?" jo je očitajoče povprašal. Oh, ko bi lahko povedala, je obupano pomislila in odkimala v odgovor. Mami ji je naročila, naj ne govori o pošastih ali o čemer koli drugem, kar je nenormalno.
"To ni odgovor," jo je pokaral.
"S prijateljem," je zamomljala.
"S katerim prijateljem? Ostali pravijo, da ni nikogar tam," jo je opomnil.
Sobo je zajela takšna napetost, da bi jo lahko rezal. Dekletu se je zdelo, kot da se rumene stene pomikajo čedalje bolj skupaj. Soba se je ožala, tišina je postajala čedalje bolj glasnejša, napetost je naraščala.
"V-v šoli nimam prijateljev, zato sem si zamislila svojega prijatelja," se je gladko zlagala. Tolikokrat je to laž ostalim rekla, da je že skoraj sama verjela v to. A kaj ko je popolnoma drugače.

***

Tisto ledeno, stekleno, sivkasto-modro oko, ki je vedno zrlo v njo, se je ponovno prikradlo v temno senco njene sobe in jo opazovalo. Vedno je bilo eno oko. Nikoli se ni videlo drugega. Samo tisto, ogromno človeško oko, ki je mrtvo zrlo v dekle. Kot, da bi ji nekaj očitalo. Ampak kaj? Deklica je sedela na tleh, sredi sobe ter si objemala kolena z rokama, svojo majhno glavo, posuto z zlatimi kodri, pa je skrivala med koleni. Prepevala si je eno in isto melodijo znova in znova, da bi preglasila glasove v sobi.
Oh, da. Ni bilo samo oko tisto, ki je nedolžno dekle spravljalo na rob pameti. Bilo jih je še mnogo več. Majhni stvori so se skrivali v sencah in čakali, da se jim približa. Nekateri so si drznili ogovoriti dekle, a v odgovor je samo plaho kriknila. A ob vsakem njenem kriku je njena mama pridrvela v sobo, da bi videla, kaj se dogaja. A ko je videla svojo hčer v krču se je namrgodila in zaprla vrata za seboj. Nikoli ni pomislila, da je njena hči čudna, saj jo že tako malo videva.
"Nevihta prihaja."


-*-*-/

To je to.
Kako se vam zdi?
Okej, ne morate nekaj veliko soditi po začetku. A upam, da bo.
Opravičujem se za kakršne koli napake.
XoXo Theia
08. oktober 2017
Next!!!!!
Tole je tak vrhunsko kot vse tvoje zgodbe! Pa te tvoje naslovnice *____________*
To bo še super, in meni osebno so tvoje fantazijske zgodbe the best *____________* res bo še zanimivo, stavim! KOMAJ ČAKAM!!!!
Pa počaščena sem, da lahko prva komentiram.... moj srečni dan haha

Next
09. oktober 2017
Next
09. oktober 2017
neeeeeeeext
09. oktober 2017
Neeeeext!!!!!!!!!!
Že prolog je super, kakšna bo šele zgodbica!
Res, meni so tvoje story theee beest *_________*!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Komaj čakam da začneš s pisanjem!
Takrat bom lahko malo več komentirala!!!
09. oktober 2017
Tvoje zgodbe so res zanimive, dobre, dovolj kvalitetne itd. Meni full dobro opisuješ vse, tako da si lahk predstavljaš... ^^
Naslovnica *-*
Next!
09. oktober 2017
Neeeeeeeext! perfekcija
09. oktober 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg