Forum
u96927
u96927
Ojla!
Napisala bom skrajšano verzijo medicinskega trilerja avtorice Tess Gerritsen.
Napisala bom vsebino. Da začnem mora najmanj 5 ljudi potrditi, da bodo brali zgodbo.

SEDANJOST: Julia Hamill na zemljišču svojega novega doma na Massachusetskem podežlju naleti na grozljivo odkritje: v skalnato prst zakopano lobanjo - človeško, žensko in, postrokovnem mnenju bostonske mrliške oglednice Maure Isles, zaznamovano z očitnimi sledovi umora, ki se je zgodil pred mnogimi leti...
1830: Nadarjeni študent medicine Norris Marshall ob nenavadnem spletu okoliščin, ki so posledica niza zverinskih umorov, postane glavni osumljenec. Ob pomoči prijatelja, kolege Oliverja Wendella Holmesa, skuša dokazati svojo nedolžnost in izslediti okrutneža, vpletenega v skrivnost, v katero je na svojem novem vrtu odkrila Julia Hamill....

Te zanima? Boš bral/a naprej?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

22. avgust 2012
u96927
u96927
Kljub temu, da nimam 5 potrdil bom danes napisala, ko bom imela čas napisala prvo poglavje.
27. avgust 2012
u96927
u96927
20.marec1888
Draga Margaret,
zahvaljujem se ti za sožalje, tako prijazno izrečeno ob izgubi moje ljube Amelie. Zame je bila ta zima zelo težka, saj se je zdelo, da vsak mesec prinaša smrt še enega starega prijatelja od bolezni ali starosti. Zdaj se moram tudi sam z globoko potrtostjo zamisliti nad hitrim izpuhtevanjem let, ki so mi še preostala.
Zavedam se, da je to morda zadnja priložnost, da načnem temo, ki bi jo moral že zdavnaj. O njej nerad govorim, saj vem, da se je tvoji teti zdelo najpametneje, da ti tega ne omenja. Verjemi, da je tako ravnala samo iz ljubezni, hotela te je obvarovati. Toda jaz te poznam od tvojih najrosnejših let, draga Margaret, in videl sem te odraščati v neustrašno žensko, kakršna si postala. Vem, da trdno verjameš v moč resnice. In zato sem prepričan, da boš zgodbo hotela slišati, pa če se ti zdi še tako neprijetna.
Od teh dogodkov je minilo oseminpetdeset let. Takrat si bila še otrok in ne boš se jih spominjala Še sam sem skoraj pozabil nanje. Minulo sredo pa sem odkril star časopisni izrezek, ki je bil vsa ta leta zataknjen v staren izvodu Wistarjeve Anatomije, in spoznal, da bodo dejstva, če o njih kmalu ne spregovorim, umrla skupaj z menoj. Po smrti tvoje tete sem ostal edini, ki pozna to zgodbo. Nikogar drugega več ni.
Moram te posvariti, da podrobnosti niso prijetne. A v zgodbi je tudi plemenitost in ganljiv pogum. Morda se ti ni zdelo, da bi tvoja teta lahko posedovala takšne vrline. Brez dvoma ni bila videti nič bolj neobičajna kot kaka druga sivolasa dama, ki jo srečaš na ulici. Toda zagotavljam ti, da is hje več kot zaslužila tvoje spoštovanje.
Verjetno bolj kot katerakoli ženska, ki sem jo kdaj spoznal.
Ura je že pozna, in ko se enkrat znoči, oči starca ne morejo ostati več dolgo odprte. Zaenkrat prilagam časopisni izrezek, ki sem ga omenil. Če ne želip izvedeti nič več, mi prosim povej, in o tem ne bom več spregovoril. Če pa te to, kar zadeva tvoje starše, vsaj malo zanima, bom ob naslednji priložnosti spet poprijel za pero. In izvedela boš zgodbo, resnično o svoji teti in Žanjcu z West Enda.
Z ljubečimi pozdravi,
O.W.H.
27. avgust 2012
u96927
u96927
SEDANJOST:
Tako se torej konča zakon, je razmišljala Julia Hamill in zasadila lopato v prst. Brez nežnega šepeta v slovo, brez ljubečega stiska dlani po štiridesetih letih, brez otrok in vnukov, ki bi žalovali on tvoji bolniški postelji. Z lopato je zajela zemljo in jo odvrgla na stran, da je kamenje glasno zgrmelo na rastoči kup. Bila ga je sama ilovica in skale, primerno le za rast robidovja. Jalova zemlja, takšna kot njen zakon, iz katerega ni vzklilo nič dolgotrajnega, nič, zaradi česar bi bilo vredno vztrajati.
S stopalom se je uprla ob lopato, zaslišala žvenket in začutila, kako jo je vzdolž hrbtenice stresel sunek, ko je rezilo zadelo ob skalo - veliko skalo. Ponovno je namestila lopato, a tudi, če se je skale lotila pod drugim kotom, je ni mogla razrahljati. Z omajanim pogumom in potna od vročine se je zastrmela v luknjo. Ves dopoldan je kopala kot obsedena in žulji so se ji že predrli. Njeno kopanje je vznemirilo oblak komarjev, ki so ji rojili okoli glave in se ji zapletali v lase.
A drugače ni šlo: če je na tem mestu hotela zasaditi vrt in preurediti dvorišče, ki se je dušilo v plevelu, je to morala narediti. Skala ji je stala na poti.
Naloga se ji je nenadoma zazdela brezupna, prevelika za njene šibke moči. Odvrgla je lopato in se sesedla, da je z zadnjico pristala na kupu zemlje in kamenja. Ozrla se je prek plevela in se zastrmela v udrto verando. Kupila jo je, ko ni bila sposobna trezno razmišljati, ko se ji je življenje podiralo. Zakaj ne bi propadu dodala še nekaj ruševin? To bo njena tolažilna nagrada za prestano ločitev. Pri osemintridesetih bo končno imela hišo, ki ima preteklost in dušo. Ko je z nepremičninsko agentko prvič stopala skozi sobe, strmela v ročno obtesane tramove, opazila košček starinske tapete, ki je kukala skozi raztrgano mesto v številnih plasteh, ko so jo prekrivale, je vedela, da je ta hiša nekaj posebnega. Da jo prosi za pomoč.
"Lokacija je neprekosljiva," je rekla agentka. "S hišo dobite blizu 40 arov zemlje, kaj takega se le še redko najde v bližini Bostona."
"Kako pa, da je še vedno naprodaj?" je vprašala Julia.
"Saj vidite v kakšnem stanju je. Ko smo jo sprejeli v prodajo, je bila do stropa založena s škatlami knjig in starih časopisov. Več mesecev je trajalo, da so jo dediči izpraznili. Od vrha do tal je potrebna prenove, vse do temeljev."
"To, da ima zanimivo preteklost, mi je všeč. Ne bo me odvrnilo od nakupa."
Agentka je oklevala. "Še nekaj bi vam morala povedati. Popolno razkritje podatkov."
"Kaj?"
Prejšnja lastnica je bila ženska pri devetdesetih in.. no, tukaj je umrla. Nekateri kupci so glede takih reči občutljivi."
"Pri devetdesetih? Torej je umrla naravne smrti?"
"Tako domnevamo."
Julia se je namrščila. "Se ne ve?"
...
27. avgust 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg