Forum
Hej! Napisala bom zgodbo skrita ljubezen. Se opravičujem če je že kakšna zgodbica z takim naslovom, ampak nič nebom kopirala, ampak bom po svoje pisala. No slikce bom seveda dodala. Prijetno branje!

Hej!
Sem Anja. Imam BFF Veroniko in Manco. Mami je ime Marija, očetu pa Samo. Imam sestro Majo in brata Jerneja. Imam oboževalca Simona. Stara sem 16 let in hodim v prvi letnik gimnazije. Jernej je star 18 let, Maja pa 14.

1.DEL:
"Anja vstani!" zakliče Jernej. "Takoj bom!" mu zakličem nazaj. Bilo je torkovo jutro. Počasi sem se skobacala iz postelje.Sovražim torke! Sovražim tistega, ki je ustanovil šolo. Odšla sem v kuhinjo na zajtrk. Počasi sem popila kakav in pojedla kruh z nutelo. Po zajtrku sem se šla oblečt in na make-upat. Skupaj z Jarnejem in Majo sem odšla v šolo..........
Nadaljujem drugič
13. maj 2012
neextt!!!!!!!!!
13. maj 2012
next!
13. maj 2012
Anja:




Veronika:




Manca:




Mami:




Ati:




Maja:




Jernej: (Predstavlite si ga mlajšiga.)




Skupaj z Jernejem* in Majo sem odšla v šolo. Na šolskem hodniku sem zagledala Veroniko z sošolcem Maksom kako se poljubljata. Bila sem vesela zanjo, saj je bila v Maksa že dolgo zaljubljena. Nisem opazila, da sem se zaletela v neko dekle. Nisem jo spoznala. Vsi listi in zvezki so mi padli iz rok(Ker sem jih nosila.). "Oprosti" je reklo dekle in odšlo. Bila sem razočarana, da mi ni pomagala. Nisem vedela kje naj se lotim listov. Zato sem začela z pobiranjem zvezkov. "Ti pomagam?" sem čez nekaj časa zaslišala neznan glas. "Prosim" sem odvrnila in rahlo pogledala navzgor. Videla sem fanta, ki mi je začel pomagati pobirati papirje. Ko sva končala sem mislila oditi. "Čakaj!" me je ustavil fant. "Kako ti je ime?" je vprašal. "Anja. Tebi?" "Jan. Kateri razred?" "1 letnik. Ti?" "Isto" je še rekel in odhitel v razred. Ne.. Ni bil razred. Zbornica je bila. Ali drugače rečeno: učiteljska soba. Je nov? Vrjetno. Odšla sem v razred. Šolski zvonec je naznanil začetek pouka. Nisem imela soseda saj je imela Manca še eno prijateljico in je sedela z njo. Veronika pa je sedela z Maskom. Jo čisto razumem. Skozi vrata je prišla učiteljica. Za njo pa... Jan! Nasmehnila sem se. "Pozdravljeni učenci! To(Pokaže na Jana) je vaš novi sošolec Jan. Sedel bo pri Anji, ker je pri njej edino prosto mesto." je povedala naša učiteljica G.sraka. G. sraka smo jo klicali, ker je veliko kričala in skoraj nič ni bila tiho(Če ne štejemo testov). Jan se je usedel k meni. "Hej" je tiho rekel. "Listki?" je vprašal. Vem kaj je mislil s tem. Rahlo sem prikimala. Vzel je listek in kemik ter na skrivaj nekaj pisal. Nato mi je podal listek.(Najin pogovor po listkih: J:jst, Ja:Jan)
Ja: Hej! Kako si?
J: Hej! Pa ne preveč dobro. Ti?
Ja: Enako. S kje si?
J: Cankarjeva 16(Zmišljeno)ti?
Ja: Cankarjeva 18(zmišljeno). Sva si pa blizu.
JNasmeh)Ja. Si se preselil sem.
Ko sem mu podala ta listek je zazvonil zvonec. Konec pouka! "Se vidiva jutri!" je samo povedal Jan in odhitel za sošolci na šolsko igrišče igrat nogomet. Jan mi je postajal rahlo všeč................

Jan:


14. maj 2012
neextt!!!!!!!!!!!
14. maj 2012
2. DEL
Res je čeden. In prijazen tudi, ampak vem, da me ima samo za prijateljico. Jaz pa isto. No mogoče malo več kot le prijatelja. Odšla sem domov. Na poti me je dohitela Maja. "Kdo je bil tisti mladenič katerega si tako gledala?" "Jan. Nov sošolec." "Všeč ti je!" je Maja skoraj zavpila. "Ne! Kaj pa tvoj Miha? Je še simpatija." Maja je rahlo zardela in stekla naprej. Miha je njena ljubezen že od 3 razreda. "Anja?" sem zaslišala znan prijateljski glas. Aljažev glas. Aljaž je moj prijatelj. Najboljši. Ni boljšega prijatelja.(Pozabila sem ga omenit v opisu.. Se opravičujem) "Ja jaz sem." sem rekla in se obrnila. "Kako si?" "Dobro. Ti?" "Fajn. Oprosti mudi se mi domov. Se vidiva jutri!" "Čaw!" sem rekla in odšel je.
ALJAŽ:
"Čaw!" se je še slišalo od nje. Naj se vam predstavim:
Sem Aljaž Dolenc. Za frende, kar Aljo. Rad igram nogomet in nimam dekleta. Anja pa je moja ljubezen. Vrjetno je povedala, da sem njen najboljši prijatelj, ampak ona je meni več. Prava osnovnošolska ljubezen. Vanjo sem se zaljubil v 4 razredu. Ljubim jo. Čeprav ona misli, da mi je le prijateljica.
MARIJA:
Prispela sem domov. Spreoblekla sem se, naredila domačo, pojedla kosilo in šla na komp. Imela sem eno prošnjo za prijatelstvo. Od Jana Potočnik. Sprejela sem...

Aljaž:


14. maj 2012
next
14. maj 2012
Nobenega nexta? Še enega pa nextam!
17. maj 2012
next
17. maj 2012
3.DEL
Do Jana sem čutila nekaj več. Ampak ne ljubezen! Zaslišala sem piskanje računalnika. Sporočilo! Bilo je od Aljaža.
Anja!
Danes ob 15:30 v parku. Prosim!
Bye!
Zdelo se mi je čudno, da me je Aljaž povabil. Čuti do mene kaj več?
JAN:
Anja je sprejela mojo prošnjo. Nevem zakaj, ampak zdelo se mi je, da me ljubi. Jaz pa nje ne! Ljubim Katarino(nova sošolka.). No saj, Anja je lepa, toda ne tako kot Katarina. Ker sem imel Katarino na FB-ju za prijateljico sem ji poslal sporočilo:
Katarina!
Prideš danes ob 16:00 pred šolo? Prosim?
Hvala
Bye!
Sporočilo je bilo kratko. To mi je bilo všeč.
KATARINA:
Hej! Sem Katarina Osredkar. Stara sem 16 let. Imam love. Aljaža(Anjin prijatelj). Res je čeden in ta njegov nasmeh- res je angleski! Jan me je povabil pred šolo. Me ljubi? Upala sem, da ne. Ampak sem mu odpisala:
Jan!
Žal mi je, ampak imam druge opravke. Pa kdaj drugič!
Čaw!
Katari.
Jan me je klical kar Katari. Čeprav mi to ni bilo všeč. No saj je lušten samo ne toliko kot Aljaž! On je angel!
MARIJA:
Sprejela sem Aljaževo povabilo. Ker je bila ura že 14:50 sem se začela napravljat. Oblekla sem modro oblekico in vzela ogrlico in se na make-upala. Odpravila sem se v park.Tam me je že čakal Aljaž........

Make-up:




Ogrlica:


17. maj 2012
next
17. maj 2012
next!
17. maj 2012
neextt!!!!!!!!!!!!!
17. maj 2012
4. DEL

ANJA:
Sprejela sem Aljaževo povabilo. Ker je bila ura že 14:50 sem se začela napravljat. Oblekla sem modro oblekico in vzela ogrlico in se na make-upala. Odpravila sem se v park.Tam me je že čakal Aljaž.* Bil je vesel, ker sem prišla. Tudi jaz sem upala, da nebom obžalovala. *Želiš?* sem tiho vprašala. *No.. Ali nesmem najboljše prijateljice kam povabit?* Mi odgovori. *Na vprašanje se ne odgovori z vprašnjem. Smem zvedeti odgovor?* sem zahtevala jasno poved. *Povabil sem te, ker te imam rad.* je povedal. Nasmehnila sem se. Zdelo se mi je, da me ima res zeloo rad. No, saj ga imam jaz tudi!
ALJAŽ:
Pred mano je bila ljubezen. Kako lahko varam dekle? Vrjetno še nisem povedal. Imam dekle Klaro. Ampak Klare ne ljubim tako kot Anjo. Pogledala me je. Zdelo se mi je, da me ima vsaj malo raje kot si jaz mislim. Da imam vseeno možnost zanjo. Ampak ko se mi je lepo nasmehnila *Aljaž? Kaj počneš z tistim dekletom? Me varaš?* zaslišim znan glas. Glas moje punce, Klare. Čez trenutek pa že zaslišim korake, ki se bližajo. Najraje bi pobegnil.
KLARA:
Videla sem Aljaža z drugo. Me ne ljubi? Počasi sem odšla proti njemu. *Nekaj sem te vprašala.* sem bolj odločno kot prej povedala. *Ne. To je moja prijateljica Anja!* mi brezskrbno odgovori Aljaž. Vedela sem, da laže. *Lažnivec!* zavpijem. *Ni res! Resnico govori!* odvrne dekle zraven njega. Zdi se mi, da ji je ime Anja. Nekaj takega. *Zakaj? Zakaj mi to počneš Aljaž?* vprašam svojega nezvestega fanta. *Zakaj si ne zvest?* še dodam. *Zvest je! Jaz ga ne ljubim! Če on mene, ti prisežem, da nočem imeti z njim nič več kot prijateljstvo. * Odgovori Anja.
ANJA:
*Zvest je! Jaz ga ne ljubim! Če on mene, ti prisežem, da nočem imeti z njim nič več kot prijateljstvo.* Odločno povem. Ampak nevem zakaj se mi je zdelo, da se je ob besedah ~Jaz ga ne ljubim!~ Aljaž razžalostil(Postal je žalosten). Me res ljubi? *Naj pove resnico!* je zahtevalo tisto dekle. * Klara… Anja.. Klara je povedala resnico! Ljubim te Anja!* je povedala Aljaž in me z žalostnimi očmi pogledal. *Varaš me! Baraba!* vzklikne Klara in Aljažu skoraj primaže klofuto. Ampak mu je ni, ker sem jo jaz ustavila. *Pusti ga na miru! Ampak vedi, da ga ne ljubim.* povem čisto resnico.
JAN:
Imeli smo trening nogometa. Ko sem se odpravljal s šolskega igrišča sem zagledal Aljaža, Anjo in še neko dekle. *Kaj pa vi počnete?* rahlo zakričim. Vsi se ozrejo proti meni. Kot kaže me niso pričakovali.
ALJAŽ:
Pokazal se je Jan. Poznam ga, ker je igral nogomet z mano. Ampak ga sovražim. Ker vem, da je Anja zaljubljena vanj…………………………




Klara
01. junij 2012
u92032
u92032
next
02. junij 2012
Še en next!
04. junij 2012
u68138
u68138
nexxxxt
08. junij 2012
Nextam mogoče danes zvečer..
08. junij 2012
u68138
u68138
к๏๓เ žє čคкค๓ ภค ภєץץץt
08. junij 2012
Next je namenjen Nik@-1D LOVE
___________________________________________________________________________
Prišel je k nam. *Kaj hočeš?* jezno vprašam. *Kaj ti je, stari? Nič.. Samo zanimalo me je kaj počnete.. Smem izvedeti?* *Ti ne!* *Nehajta!* zakriči Anja. Jaz sem jo ubogal, Jan pa se je kislo nasmehnil in utihnil. *Kaj vama je?* je vprašala z zaskrbljenim glasom. Vrjetno jo je skrbelo za naju. Tiho sva bila. *Mi prosim odgovorita?* reče zakrbljeno. Naslednje besede sem obžaloval *Kaj te briga! Zakaj se vedno vtikaš v MOJE stvari! Ta prepir je bil najin in ti si urinila! Vedno si taka! In zato te sovražim!* sem zakričal. *Aljaž si vredu? Nekaj je narobe s tabo. Čudno se obnašaš. Nikoli nisi tega rekel in vedno si rekel, da ti je prav, da se vtikam v tvoje stvari. Ampak če ti ni všeč tudi prav. Nisva več prijatelja.* je z malo žalosti povedala Anja. *Adijo* je še rekla in odšla. *Kaj si storil?* je bil jezen Jan. *Nekaj neumnega. Nekaj, kar nisem nameraval pa je ušlo iz mene* sem tiho povedal. Čisto resnico. Rekel sem neumnost. In Anja je povedala resnico. Ponavadi mi je všeč, da vtika nos v moje reči, ampak nevem kaj me je zdaj razjezilo. In te besede so res ušle iz mene. Po licu mi je pritekla solza. Ta dogodek si bom zapomnil, in za zmeraj bom obžaloval.
ANJA:
*Kaj te briga! Zakaj se vedno vtikaš v MOJE stvari! Ta prepir je bil najin in ti si se urinila! Vedno si taka! In zato te sovražim!* mi v glavi še zmeraj odmevajo Aljaževe besede. In res Kaj mu je? Sem kaj narobe rekla? Mogoče. Ampak kaj? Zaslišala sem trkanje. *Ja?* tiho vprašam. *Jaz sem. Oprosti.* je odgovoril znani glas za vrati. Aljažev glas. Odprla sem mu. Objel me je. *Oprosti. Besede so mi ušle iz ust, in bila je laž.* je tiho povedal. *Ampak kaj sem rekla?* *Nič* *Res?* zakrbljena sem. *Res nisem ničesar rekla? Zagotovo sem! Oprosti, ampak ne morem ti oprostiti. * *Ampak Anja..* *Prosim pojdi!* sem še rekla in zaprla vrata. *Anja!* je kričal Aljaž. Pustila sem ga na miru. Ura je bila 18:00. Odpravila sem se gledat televizijo. Nič pametnega. Pa pojdimo na računalnik. Jan je bil prijavljen. Kliknil me je.
Jan: Oprosti za tisto pred šolo.
J: Nič hudega. Aljažu nebom oprostila.
Jan: Kakor sama želiš. Veš. Zelo dobra prijateljica si mi.
Rahlo sem se nasmehnila.
J: Hvala enako.
Pogledam na uro. Kaže 19:30.
Jan: In mislim.. Bi se lahko dobila jutri ob 15:30 v parku?
J: Pred šolo?
Jan: Ja.
J: Okej.
Šla sem poslušat glasbo. Jan mi ni več pisal. Ko pa sem poslušala pesem One thing od One direction mi je zopet pisal.
Jan: In kako si?
Ko sem prebrala sem zaslišala glasbo. Ni bila iz računalnika. In zdela se mi je tako blizu.
J: Samo trenutek.
Vstala sem in šla do okna. Zagledala sem ga. Njega, ki sem mi zdi, da ga imam vseeno raje kot mislim. Aljaža. Z marijači mi je pel podoknico. Nasmehnila sem se. Aljaž me je opazil. Odprla sem okno. In takrat ko sem pogledala dol in se nasmehnila je Aljaž odločno povedal *Ti si moja ljubezen! Nočem te izgubiti. Oprosti mi za vse!* vedela sem, da si je to izmislil sam. In… tako lep je bil. Nevem koga imam raje. Jana ali Aljaža? Zdelo se mi je, da imam vseeno vsaj malo raje Aljaža. *Mi oprostiš?* je sredi uvoda pesmi zakričal Aljaž. Zaprla sem okno. Samo poškilila sem na računalnik. Jan mi je pisal. Pa me to niti ne zanima. Stekla sem po stopnicah dol. Odprla sem vhodna vrata. Zagledala sem Aljaža, ki je še bolj odločno pel. Ko je za trenutek nehal sem stekla k njemu. Poljubila sem ga. Na ustnice. Začudil se je. In nasmehnil. *Hvala.* tiho reče in poje naprej. Ko je zopet malo konec pesmi pove *TI si moje življenje! Ljubim te!*. Nasmehnil se je. Nasmehnila sem se mu. *Hvala ti* je rekel. *Ljubim te!* sem rekla. In zdelo se mi je, da sem povedala resnico. Da res ljubim Aljaža. Poljubil me je. Čutila sem pravo ljubezen………
08. junij 2012
u68138
u68138
Liam Love You! Thenks
cool zgodba,...
ภєץץץt
08. junij 2012
Zaslišala sem tihe korake. Marijači so odšli. Aljaž pa me je še zmeraj objemal. Začarana sem bila. Pogledala sem ga v oči. Ta zelena barva. Tako lepe so. Najraje bi zapela Brendijevo pesem Zelene oči. *Ljubim te* je tiho zašepetal Aljaž. *Vedno bom ljubila oči te zelene oči zelene kot sonca sijaj* sem zapela moj naljubši verz iz Brendijeve pesmi......
Nextam ko pridem domov, ker sem sedajle pri sestrični in se odpravljam domov....
10. junij 2012
u68138
u68138
nexxxxxxxxxxxxxxxt!!!
10. junij 2012
Sori, ker nisem.. Ampak sem imela obveznosti..
11. junij 2012
Aljaž se je nasmehnil. Ni pričakoval tega verza. *Misliš resno?* je vprašal smeje. *Popolnoma resno. Mi ne vrjameš?* sem odvrnila. Spet se je nasmehnil. *Seveda ti vrjamem. Ampak si me presenetila z verzom.* je odvrnil. *Ravno sem se ga spomnila.* sem rekla. Še zmeraj sva bila v objemu. Zazvonil je telefon. Njegov. Oglasil se je. (tam kot so pike je glas iz telefona) *Ja?*....... *Ja takoj pridem. Kje si?* ....... *Okej. Čez 5 min pridem*...... *Ajd* ... *Oprosti moram it* je rekel ko je prekinil. *Kam?* *V bolnišnico. S sestrično ni vse vredu* *Zakaj tako pozno?* vprašam ko na uri opazim, da kaže 22:10. *Nevem. Žal mi je. Adijo!* je rekel, me poljubil in stekel stran. Šla sem nazaj v hišo. Na računalniku sem še zmeram videla sporočilo od Jana.
Jan: Kje si?
Jan: Zakaj ne odpišeš?
J: Vse je vredu z mano.
Napišem in ga mislim skenslat(s klepeta), ko opazim, da je še zmeraj prijavljen.
Jan: Kje si bila?
J: Povem jutri. Sedaj pa če ne zameriš bi šla spat. Adijo!
Napišem in ga skenslam. Zakaj ga tako skrbi zame?........
11. junij 2012
u68138
u68138
NExxxxxxxxxxT!!!
13. junij 2012
Res mu nebi bilo treba. Na uri sem opazila pozen čas: 22:40. Preoblekla sem se v pižamo in šla spat.
SPANJE, SPANJE
Piiiiiii!
Zoprna budilka. Kateri dan je danes? Sreda. Okej. Pojem zajtrk, rahlo splaknem zobe, se oblečem in že mislim oditi *Hej kam pa ti tako zgodaj?* zakliče za mano Jernej(brat). Pogledam na uro. Kaže šele 6h. *Am… Pač prej v šolo. Peš bom šla* sem momljaje odvrnila. Do šole sem imela 40 min hoje. Odpravila sem se. Na poti sem zagledala Jana. Nasmehnil se je in izginil nazaj v svojo hišo. Hodila sem naprej. Pogledam na uro. Kaže 6:15. Ko pridem k šoli opazim, da sem hodila samo 20 min. Na sebi sem začutila en začuden pogled. Od Aljaža. Šla sem k njemu. *Kako je sestrična?* rahlo zaskrbljeno vprašam. *Am.. Še..* ni povedal do konca saj mu je pogled všel nekam drugam in hip za tem je stekel stran. Hotela sem videti kam bo šel pa me je zamotila Veronika(bff). *Hej, kaj pa ti tukaj?* vpraša začudeno. Prijateljsko me je objela. *Pač. Malo bolj zgodaj.* odgovorim. Z pogledom še zmeraj zaman iščem Aljaža. *Koga iščeš?* me je zmotila Veronika. *Aljaža.* *Tamle je!* malo glasneje pove in pokaže na neko drevo. Šele sedaj sem opazila, da se Aljaž za drevesom poljublja z drugo. *Je tvoj fant?* vpraša Veronika. *Ja* še v jezi odgovorim. Tiho ampak hitro grem do drevesa. Še zmeraj se poljubljata. Kot kaže se Aljaž ne bo nehal. *ALJAŽ!* zakričim, da Aljaž takoj odrine tisto dekle. Brigalo me je, če je slišala cela šola. *Prevarant! Podoknica, ljubim te, PA KAJ ŠE! Zelo me ljubiš če se poljubljaš z drugo! Kako moreš! SOVRAŽIM TE!* zakričim. Spet me je brigalo če so vsi slišali in videli, ampak na koncu sem mu primazala še zaušnico. *Anja* tiho začne Aljaž. *TIHO BODI! Nočem te več videti!* spet zakričim. Stekla sem stran. Pa ne v šolo, ampak iz nje. Tekla sem na cesto. Aljaž je tekel za mano. *anja!* je veš čas vpil za mano. Na pol poti ga je dohitelo tisto dekle in ga poljubila zato je Aljaž pustil tekanje za mano. Jaz pa sem še zmeram tekla in tekla in.. BUM!
NEZNANI FANT, NEJC:
Ko sem se odpravljal v svojo novo šolo. Sem videl dekle, ki zelo hitro teče, ampak v naslednjem trenutku jo je zbil avto. Stekel sem k njej. Vzel sem jo v naročje in jo odnesel v bolnišnico. Tam pa nisem vedel njenih podatkov. *Prosim. Ne poznam je. Nekam je tekla pa jo je zbil avto in sem ji pomagal. Pomagajte ji!* rečem. Rečejo mi naj jo odnesem v sobo 13 v prvem nadstopju in sem jo. *Aljaž, aljaž, aljaž…* je momljala med potjo. Kdo je Aljaž? Njen fant mogoče. Pametno ga bi bilo obvestiti, ampak nevem kje je. Zdravniku sem rekel naj pazi nanjo saj moram v šolo. Do šole sem tekel saj je bila ura 7:15, pouk pa se prične ob 7:20. Ravno ob času sem prišel v zbornico. Ker sem nov učenec. Učitelj me je popeljal v nek razred. Razred 3 kolikor sem zaznal na vratih. *To je Nejc, vaš novi sošolec. Za začetek bo sedel pri Aljažu* je rekel učitelj v razredu. Aljaž? Sem prav slišal? Vsedel sem se k njemu. Takoj sem začel. *Poznaš…* *Koga?* *Nekoga, ki pozna tebe in je danes pred poukom tekla.* *Anja? Rjavolaska z zapeljivimi rjavimi očmi in modri majici in kavbojkah?* jo je hitel predstavljati. Spomnil sem se je. Res je imela rjave lase, in zapeljive rjave oči. Modro majico in kavbojke pa tudi. *Ja ona.* sem rekel po premisleku. *Kaj je z njo?* je zaskrbljeno vprašal. *V bolnišnici je. Zbil jo je avto. In če te ne bi motilo bi šel po pouku k njej.* sem rekel. *S tabo grem! Jaz sem kriv zato. Sedaj pa raje nehajva klepetati. Mimogrede jaz sem Aljaž.* je rekel. *Okej. Jaz pa Nejc in prihajam iz Maribora* tiho povem. Nato pa sem začel zbrano poslušati učiteljevo razlago. Kmalu je zazvonil zvonec za konec pouka. Že sem hitel v bolnišnico. Aljaž je seveda tudi šel z mano. *Ti je všeč?* me vpraša. Zdelo se mi je, da je kanček ljubosumen. Nevem zakaj. *Zaenkrat ne.* odvrnem. *Njen fant sem* pove. Že sva prispela v bolnišnico. Počasi stopam, do Anjine sobe. Ko odprem vrata vidim, da je zbujena. Šele zdaj opazim zapeljivost v njenih očeh.
ANJA:
Zbudila sem se. Videla sem, da sem v bolnišnici. Kaj se mi je zgodilo? Naenkrat vstopi v sobo nek fant. *Kdo si?* vprašam. Upala sem, da mi noče kaj slabega. *Nejc sem. Nov sošolec. Videl sem ko te je zbil avto.* je poveda. Odleglo mi je. Ampak ne za dolgo. V sobo je vstopil tudi Aljaž. *IZGINI!* sem glasneje rekla. *Ni tvoj fant?* vpraša Nejc. *Ne. Prevaral me je.* videla sem kako se je Nejc ozrl proti Aljažu. Vrjetno se mu je zlagal. *Lagal si torej?* Je rahlo jezen Nejc. S tem vprašanjem je cilal na Aljaža. *Ne! Ona laže!*
NEJC:
*Ne! Ona laže!* zavpije Aljaž za moj odgovor. *LAŽEŠ!* je zavpila Anja. Nemočno sem gledal zdaj Anjo zdaj Aljaža. Saj nisem vedel komu naj vrjamem…..




Nejc(Predstavlite si malo starejšega.)
13. junij 2012
u68138
u68138
NExxxxxxxxxxxxxxxT
13. junij 2012
next
13. junij 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg