Forum
u131120
u131120
Živčno sem stopala po hodniku v bolnišnici. Grizla sem si spodnjo ustnico in stiskala že tretji prazen kozarček kave. Nato pa je mimo šel zdravnik. »Gospod doktor, oprostite ampak mi lahko poveste kako je z mojim prijateljem?« sem ga tiho vprašala. Glavo je rahlo nagnil vstran in naredil zaskrbljen obraz. »Gospodična, zelo mi je žal, ampak ... Stanje fanta se slabša.« je rekel, se obrnil in odšel. Solze so privrele na plano in spomnila sem se vseh lepih trenutkov, ki sva jih skupaj doživela. Sesedla sem se na bližnji stol in premišljevala, kaj naj storim. Čez nekaj časa pa sem vstala in se odpravila v moje stanovanje. Spakirala sem vse moje obleke in stvari. Zbasala sem jih v majhno potovalno torbo in odšla nazaj v bolnišnico. Vstopila sem v njegovo sobo in se vsedla na majhen stol poleg postelje. Začela sem ga božati po njegovih laseh in pričela jokati. Vse cevke in stroji ki so oddajali različne zvoke so me še bolj potrle in pomislila sem na vse hude stvari, ki se lahko zgodijo. Ni moj prijatelj, ampak nekaj več. Rada ga imam, a drugače ne gre. Zasmrkala sem in vstala. »Žal mi je, Harry. Zbogom.« sem tiho dejala in odšla daleč proč. Stran od njega, njegove družine.
*Čez nekaj let*
»Dober dan!« sem se zadrla čez cel studio. Dobila sem lep, prijazen odzdrav od mojih sodelavcev. Usedla sem se z svojo mizo in pričela delati. Moj poklic je fotografija. Ukvarjam se z fotografijo. Vse kar je povezano z njo. »Kava, mogoče?« je do mene pristopila Jessica in mi v roke podala veliko skodelico kave. Nasmehnila sem se in naredila požirek. Pred sabo sem si razporedila slike dveh, mladih zaljubljencev, ki sta hotela da ju fotografiram. Kar buljila sem v te slike in se spominjala lepih trenutkov, v mojem življenju. Ti pa so bili nazadnje pred parimi leti, ko ... »Hope Hewit takoj k šefici!« se mi je na uho zadrla ena najbolj prismukjenih žensk na svetu - Alisha. Zavila sem z očmi in jo ignorirala. »Res je, Hope. Pojdi,« se je oglasil Jake in privzdignil obrvi. Jezno sem odložila svinčnik in stopila do pisarne. Potrkala sem in vstopila. »Slišala sem, da ste me klicali.« sem glasno dejala in se usedla na stol. Vzela sem nekaj bombonov, ki so bili v lepi rožnati posodici. »Hope, veš, da si tukaj samo zaradi tega, ker dobro opravljaš svoje delo, kajne? Če nebi lepo in pridno delala bi že zdavnaj letela. In veš zakaj? Sovražim tvoj značaj. In prosim te, da-« »Gospa Kricpack, prosim prihranite besede zase. Tukaj sem zaradi dela in ne zaradi lepega vedenja in blablabla.« sem jo prekinila in zajela še eno pest bombonov in jih zbasala v usta. »Hope, dobro veš, kaj sem te učila v šoli in že tam si bila napor, kaj šele tukaj!« je vzkliknila in si z robčkom obrisala prepoteno čelo. »In, kot sem že rekla...-« je začela spet čvekati, čvekati, čvekati in čvekati. »Tako, zdaj lahko prostovoljno greš,« je rekla in me spodila iz pisarne. Do mene je priskakljala Alisha. »No, kaj ti je rekla?« je na trnih vprašala. »Odpuščena sem,« sem rekla in komaj zadrževala smeh. »Kaj sem ti rekla? Ha!« je kričala in skakala po studiu. Jessica me je zaskrbljeno pogledala, jaz pa sem se zasmejala in odkimala. Spet sem se usedla za mizo in nadaljevala. Ko sem končala, sem utrujena odšla domov.



-
No, tko.. Ni glih najbolš. x'D
09. maj 2013
u123334
u123334
No, tko. Je glih najbolš. *m*

NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT.!
09. maj 2013
u117051
u117051
Ti res popouno pišš *w*
Neext!
09. maj 2013
Neeeeeeeeekšt.*ww*
09. maj 2013
Neeeeeeeeext
takojjjjjjj!!!!!!!
09. maj 2013
Neext
10. maj 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.!!!!
10. maj 2013
u93092
u93092
Neeext
10. maj 2013
neeeeeeeeeext
10. maj 2013
neeeeeeeeeeeeeext
10. maj 2013
u131120
u131120
O, zakon, kok bralk. ;o Hvala.

Zbudilo me je močno trkanje po vratih. Oblekla sem si haljo in odšla odpret. »Luke, kako sem vesela, da si prišel!« sem vzkliknila, ko sem ga zagledala pred vrati. Skočila sem mu v objem, ampak se je odmaknil. »Hope...-« »Srček, kaj je narobe?« sem ga zaskrbljeno vprašala in ga pobožala po licu. Odmaknil se je stran od mene in vstopil v stanovanje. »Hope, tako ne gre več. Konec je.« je dejal in se obrnil vstran. »A, tako? In ti to poveš čisto preprosto, kajne?« sem z solzami v očeh rekla. »Komaj si prišel iz tvojega potovanja in me že zapuščaš. Kdo pa misliš da si?!« »Pomiri se. Saj se bov-« me je poskušal pomiriti. »Izgini! Izgini iz mojega stanovanja in predvsem iz mojega življenja!« sem zakričala. Prijela sem ga za komolec in ga potisnila skozi vrata in jih močno zaprla. Naslonila sem se nanje in počasi zdrsela do tal. Super, zgubila sem še nekoga, ki sem ga imela rada. Ko sem se pomirila, sem odšla v nakupovalni center. Poskušala sem ostati mirno, ampak mi ni uspevalo. Roke in kolena so se mi tresla in nisem mogla več trezno razmišljati. Pomislila sem na trenutke v srednji šoli...
* »Kaj je Hope? Greš v Grčijo?« se je zakrohotala Charlotte. Zaprla sem oči in se obrnila stran. Do mene je prišel Jacquelin in mi pladenj hrane zalučal v obraz. Vsi so se začeli krohotati in s prstom kazati name. Charlotte in njena družba so s telefoni začeli slikati moj obraz. »Daj, Hope, nasmehni se.« »Hope poglej sem,« »Hope največja grdoba,« sem zaslišala glasove mojih sošolcev. Pladenj sem spustila na tla in stekla v stranišče. Obraz sem si sčistila in se zopet pogledala v ogledalo. »Zakaj se mi to dogaja?« sem zašepetala. Roke sem spela v pest in stisnila zobe. »Plačala boš, Charlotte.« sem rekla in odšla v jedilnico. Vse oči so bile uprte vame. Pogumno sem stopila do Charlotte. »Charlotte.« sem rekla in obrnila se je proti meni. Zagledala je moj besen obraz in me prestrašeno pogledala. Vsi v jedilnici so utihnili in buljili v naju. Roko sem spela v pest in namerila proti njenemu obrazu. Preden je lahko kaj rekla, sem roko stegnila in pristala je na njenem nosu. Zgrudila se je na tla in začela vreščati. Kri ji je tekla iz nosa in prikazali so se učitelji in ravnatelj. Strogo so me pogledali. Hitro sem se obrnila in stekla domov. Vse obleke, stvari sem zmetala v kovček in napisala majhno sporočilce mami in očetu. Odhajam, daleč stran, ven iz Pariza. Odhajam v London... *
Ustavila sem se sredi centra in začela sem se tresti. Torbica in vrečke so mi padle z rok in začela sem globoko dihati. Nato, pa noge niso več zmogle. Zgrudila sem se na tla in do mene je priteklo nekaj ljudi. Postala je tema.
Zbudila sem se v bolnišnici. Nihče ni stal poleg mene. Počutila sem se osamljeno. Potem pa je vstopil v sobo zdravnik. Pristopil je do mene, in začel nekaj govoriti. »Lahko greste. Z vami ni nič narobe.« je edino kar sem razumela. Počasi sem vstala in se oblekla. Pograbila svoje stvari in odšla. Tavala sem po parku v Londonu in razmišljala, kaj naj počnem. Iz torbice sem potegnila digitalni fotoaparat in pričela fotografirati. Nato pa sem se zaletela v nekaj trdega, velikega in močnega. Pogledala sem navzgor in pred sabo zagledala fanta. Pogoltnila sem slino. »Harry?«



-klik-
11. maj 2013
u117051
u117051
Neext
11. maj 2013
u93092
u93092
Neeeeeeext
11. maj 2013
u127131
u127131
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.*
+ nova bralka
11. maj 2013
neeeeeeeeeeeext?!
11. maj 2013
Next
11. maj 2013
next
11. maj 2013
neeeeeeeeeext... *o*
11. maj 2013
u123334
u123334
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT.
11. maj 2013
Neeeeeeeeext
11. maj 2013
u131120
u131120
Bom kr nadaljevala, ker mi je dougčas. c:
***
»Hope?« je zašepetal Harry in privzdignil obrvi. Pobrala sem se iz tal in poskušala čimbolj umirjeno oditi stran od njega. »A kar tako Hope? Kar tako mi boš obrnila hrbet, tako kot pred nekaj leti?« se je zadrl in še vedno, kot okamenel kip stal na mestu. Hotela sem se obrniti in mu povedati, da ga imam še vedno rada in da mi je žal za tisto kar sem storila. Ampak, ne. Tako ne gre. Kar hodila sem naprej in se nisem ozirala nazaj. »Kaj se nebi vsaj malo pogovorila? Zakaj si mi to storila, Hope? Ne moreš si niti predstavljati, kako sem pretrpel zaradi tebe. Kar tako si odšla, brez pozdrava, sporočila. Kdo pa misliš da si?! Veš ne vrti se ves svet okoli tebe,« je še kar govoril z nizkim tonom. Tega nisem mogla preslišati. Besno sem se obrnila nazaj in se zazrla v njegove lepe, zelene oči. Hotela sem zakričati nanj in ga klofutniti. »Žal mi je, Harry.« sem tiho bleknila. Nisem dobila odgovora nazaj. Počasi se je bližal proti meni. Edino, kar je storil me je tesno privil k sebi in svoje roke ovil okoli mojih bokov. Glavo sem naslonila na njegove prsi in se sprostila. Nič nisva govorila. Začelo je deževati in mrzle dežne kaplje so naju močile. Veter nama je mršil lase in počutila sem se, kot v raju. »Zakaj si odšla?« me je vprašal. Oči so se mi napolnile z solzami in v grlu se mi je naredil ogromen cmok. Odkimala sem. Pobožal me je po hrbtu. Stopila sem korak nazaj. »Harry...« »Nič ne govori. Pogrešal sem te.« me je prekinil in poljubil na čelo. »Kaj ko bi šla v moje stanovanje in delala..-« je bleknil. »Še vedno?! Harry, ne moreva. Ni tako, kot je bilo včasih. Sploh pa...« sem protestirala, ker sem točno vedela kaj je hotel. Spet me je nežno privil k sebi in bila sva že vsa mokra, ker je začelo deževati. Pozabila sem že, kako je biti v njegovem objemu. Začela sem jokati in se tresti. »Hope, si v redu?« je vprašal in me tesneje objel. Nisem odgovorila. Samo hlipala sem in si z rokavom brisala solze.



Ljudje so naju debelo gledali in nekaj najstnic se je spraševalo, če je to pravi Harry Styles, ali mu je samo podoben. Harry je začel opažati, da ga ljudje gledajo in da so se fotografi začeli pripravljati svoje kamere. »Pridi, greva,« me je spustil z objema in me vlekel za sabo. Poklicala sva taksi in skočila vanj. Peljala sva se čisto v tišini, in nihče ni spregovoril niti besede. Usedla sem se bližje in glavo naslonila na njegovo ramo. Pogledal je čez okno in ni odreagiral na moje dejanje. Ko sva prispela na cilj je Harry v taksistovo dlan potisnil nekaj denarja. »Obdržite drobiž,« je mrko rekel in me povlekel za sabo, v svoje stanovanje. Prišla sva do njegovega stanovanja, čisto na vrhu stavbe. Po žepih je iskal ključe in jih je našel je živčno začel odklepati. Končno jih je odprl in me potisnil noter. »Tako, zdaj sva sama.« je bolj pomirjeno rekel. Na srajci si je začel odpenjati gumbe, jaz pa sem si začela sezuvati all starke. Strasno me je poljubil, medtem pa mi odpenjal nederček. Počasi sva se pomikala proti njegovi sobi. Odvrgla sva vsa oblačila in nato se je zgodilo.



-klik-
11. maj 2013
neeeeeeeeeeext
11. maj 2013
u93092
u93092
Neeext
11. maj 2013
u117051
u117051
Neext
11. maj 2013
Next
11. maj 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!
11. maj 2013
next
12. maj 2013
u127131
u127131
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.*
12. maj 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeext.;*
13. maj 2013
u123334
u123334
Neeeeeeeeeeeeeext.
13. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg