Forum
σв ηαѕℓσνυ ѕι вσѕтє мιѕℓℓ кєя Э-ℓєтηι ƒяσc ѕρєт σвѕє∂єη ѕ ρσηιנι. ηє. ραč тσ נє zgσ∂вα σ ρσνєzαησѕтι мє∂ кσηנι ιη čℓσνєкσм. ρα ηєвσм ρяєνєč ηкαℓ∂αℓα. נυѕт яєα∂ ιт.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
"Nehaj Alex!"
Se zaderem na svojega mlajšega brata in mu vržem pest kokic v glavo, svoje temno rjave lase pa popravim za uho. Že cele pol ure, odkar poskušam gledati film, poslušam kako se Mario ob vsakem skoku, prevalu ali čemurkoli že, glasno zadere s svojim piskajočim glasom.
Ja z Mariom mislim slavno igrico z Japonske, ki je že precej stara in jo pozna cel svet. Še moja babica je slišala zanjo. Po Alexovi zaslugi seveda.
Mali me pogleda s svojimi nedolžnimi modrimi očmi, ki so že prav nadležno podobne mojim in v usta vrže rumeno kokico, ki je pristala na Game-Boyu. Kot vedno ne reče ničesar, niti ne preneha. Nikoli me ne posluša. Tipičen mlajši brat pač.
"Alex, prisežem vzela ti ga bom."
Mu pritajeno zagrozim, ko Mariov nadležni glas spet priplava do mijih ušes. Kako sovražim to igrico! Moj mlajši brat pa je z njo obseden, vse odkar jo je odkril na internetu. Saj ne da bi to
moralo biti posebno težko. Še vedno nič. Seveda dvomi v vse kar mu rečem. Nikoli me ne jemlje resno.
"Lahko vsaj stišaš glasnost?"
Ga utrujeno vprašam in oči premaknem na zaslon, kjer se odvija film, ki sem ga nameravala gledati. In najbolj grozno je to, da ne vem o čem se gre, saj sem zamudila začetek. Spet bom morala brati opis filma. To pa sovražim! Ni point vsega skupaj, da te film preseneti? Ne pa da že v nparej veš kaj se bo zgodilo!
"Ne."
Brezbrižno odvrne Alex in se zmagoslavno zadere, ko pride do konca ne vem katere sobe že. Zdaj je bilo pa zadosti.
"Alex, daj mi to sem!"
Zavpijem in vse porinem dol s sebe, da skleda s kokicami odleti po tleh. Joj, ne. Mama ne bo preveč zadovoljna, če bo odkrila, da kokice ležijo na perzijski preprogi, ki pokriva našo dnevno sobo. Ampak v tistem trenutku mi je že precej vseeno. Samo da utihne. Najraje bi tisto zoprno napravo vrgla čez okno. Tako ali tako mi bodo ti vzkliki še celo jutri poplesavali v glavi. Toda Game-Boya ni več v bratovih rokah, temveč se oba zazreva v žensko, ki se dviga nad nama. Njeni lasje so svetli in oči modre prav tako kot najine. Ime ji je Annaleigh Anderson, po domače Anna ali Leigh in bi ji lahko rekli tudi: najina mama. V trenutku se spomnim vseh raztresenih kokic in molim d ane bi opazila, ko odpre usta.
"Tole,"
Reče in pomiga z Alexu tako ljubo napravico, ki vanro počiva v njeni orki-in kar je najbolj pomembno: končno je tiho.
"Bom vzela jaz."
Nadaljuje.
"In ti gospodič boš 2 meseca že preživel brez nje."
Čutim kako se Alex od ogorčenja napne po mano in želi ugovarjati, a ga mama utiša z opozorilnim pogledom.
"Zdaj pa lepo sedi."
Mu še naroči in jaz ga moram izpustiti iz svojega prijema. Pa saj ni važno. Važno je da cela dva meseca ne bom slišala tega sranja. Alex užaljeno in s prekrižanimi rokami sede na kavč in strmi predse. Olajšan nasmešek malce zbledi. Zdja sem pa jaz na vrsti.
"In Arliss, hudiča, če tegale ne pospraviš se me pazi."
Mi zagrozi, tako kot sem jaz malo prej Alexu in odide iz dnevne sobe. Z vzdihom se prerinem mimo grdo strmečega Alexa, ki izgleda kot da hoče s pogledom uničiti televizijo, ki je še kar prižgana in začnem pobirati kokice. No pa naj se vam vmes še predstavim. Večino stvari ste verjetno že izvedeli. Ime mi je Arliss Anderson in sem stara 15 let. Ravno včeraj sem uspešno zaključila 9. razred osnovne šole in začela težko pričakovane poletne počitnice. Ja moje ime je kanček nenavadno ampak meni se zdi lepo, ker je nekoliko posebno. No moji mami je-kot ste že izvedeli-ime Annaleigh in ima izjemno rada red, veliko ukazuje in veliko dela. Ampak če odštejemo te pomanjkljivosti je najboljša mama na svetu. Mojemu očetu je ime Nathan in je skoraj isti kot mama, le da ukazovanje in skrb za red in čistočo prepušča njej. Ukvarjata se z družinskim podjetjem. In seveda je potem tu še moj prlejubi Alex. Ah, Alex. Star je 10 let in kot ste že ugotovili, je njegov najljubši hobi izzivanje svoje sestre. Poleg igrnaja Maria seveda.
Nenadoma zaslišim zvoke visokih pet, ki se mi približujejo. O, ne. Mama prihaja. Bolje da pohitim...
________________________________________________________________________________
Next?
Vam je začetek ušeč?
31. oktober 2012
Next.. dober začetek
31. oktober 2012
u107875
u107875
neext
31. oktober 2012
u110311
u110311
Next.! My bear Poo.!
31. oktober 2012
u108792
u108792
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
31. oktober 2012
u93404
u93404
začela ѕeм pιѕaт novo zgodвιco. вι вlι тoĸ zlaтι pa vѕaj pogledal lιnĸ: http://www.igre123.com/forum/tema/dont-awkward/44166/
drugač pa nexšttt!!+ svetovno pišeš
31. oktober 2012
u109822
u109822
Neext.!< 3
31. oktober 2012
I love u :*
I love u :*
neext! :** <33
31. oktober 2012
next , dobr začetk tko nadaljuj
- mugoče kkšna slika?
31. oktober 2012
Next za use moje prve bralce. Hope you'll love it
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
S pospešeno hitrostjo začnem metati kokice nazaj v stekleno skledu, ki mirno stoji na preprogi. Moje oči živčno begajo po tleh in moje roke kot puščice pobirajo rumeno zrnca z drage preproge. Vem, da mama ne prenaša počasnosti ali sanjavosti. Ko zvok pet utihne in vem da stoji naravnost pred mano v skledo ravno vržem še, vsaj mislim, zadnjo kokico in ji namenim sladek pogled z besedami:
"Sem že."
Vrne mi dvomljivega s privzdignjenimi obrvmi a se potem spravi k drugemu opravilu. Kot kaže ni prišla, da bi preverila hitrost mojega pospravljanja, ki je bila gled ena čas med dvema njunima obiskoma dnevne sobe skoraj fizično nemogoča. Roke si obrišem eno v drugo, da drobtine padejo v skledo in se zazrem v mamo, ki sede zdreven Alexa, še prej pa preveri, če ni na kavču morda kakšnega madeža. Oblečen ima namreč drag kostim, ki ga nosi le za v službo. Ti pa je na žalost večino njenega časa. Svoje brezhibno skodrane rjave lase si skrbno poravi za uho in začne:
"Arliss, Alex z očetom naju vabijo, na nujno sejo na Finsko."
Iz Alexovih ust se po prostoru razleže prostaški in razočaran 'NE', jaz pa ostanem mirna vendar vem, da enako razočaranje gori v mojih kot safir modrih očeh. Najina starša namreč nista to poletje imela nobenih napovedanih sej in to je pomenilo, da sta prosta, saj tudi v podjetju ni bilo preveč dela in sta nama obljubila počitnice na Bahamih, na katere naj bi odšli čez en teden in bi lahko s sabo povabila tudi najboljšo prijateljico Carolyn, ki sem jo nameravala poklicati takoj po filmu oz. ko poberem kokice. Ampak vse skupaj je kazalo da iz tega ne bo nič.
"Žal mi je ampak vesta kako je s tem."
Odločno odkima in ton njenega glasu nama jasno sporoča, da ugovori niso dobrodošli.
"Tako da bosta poletje preživela pri babici. Jutri odhajata."
Še pove in vstane. Moja slaba volja je že manjša saj bom lahko poletje vseeno preživela s Carolyn, ki mimogrede živi v soseski mo je babice Samanthe. Tudi Alex ni več videti prav razočaran saj je kot po naključju Carolyinin mlajši prad Shawn njegov najboljši prijatelj. No pa se je vseeno nekako dobro izteklo. Ko mama odide vstanem s tal, se še enkrat skrbno ozrem po tleh, da se mi ne bi kakšna od kokic izmuznila, nato pa skledo porinem v naročje Alexu, ki je začel gledati Avtomobile 2 (Cars 2) in se jih navdušeno loti.
Sama se izmuznem v svojo sobo, še prej pa se pozanimam kdaj naj bi jutri odhajali. No jutranja ura mi ni bila ravno pogodu ampak saj obm lahko dva meseca spala v nedogled. Re sne vem po kom se je vrgla mama, saj babica, ki je mimogrede njena mama, ni niti pol tako zatežena. Ampak mama pravi, da včasih ni bila nič drugačna. Kdo bi vedel. Naša hiša je ogromna in v zgornje nadstropje vodi pravo kraljevsko stopnišče, ki se prav nič ne ujema z mojo sobo, k ije urejena po mojem precej najstniškem stilu. Po stenah visijo posterji mojih priljubljenih skupin, igralcev in pevcev, nad posteljo so v obliki zvezde speljane rumene skoraj božične lučke, in velik napis DREAM. Na moji pisalni mizi, ki je pravzaprav lepo urejena kraljuje Applov prenosnik, ki ga kar takoj vključim in v radiu izberem pesem Secrets od One Republic. Glasbe ne navijem prenglas saj se še predobro zavedam kakšno galamo bi zagnala mama.
Ko preverim vsa obvestila na Facebooku in Twitterju, pregledam nekaj novih slik na Tumblrju in poklepetam s Carolyn, ki je presrečna, da jutri prihajam je ura že precej pozna in moram spakirati. Mama ima preveč dela zz Alexom, da bi mi zatežila še za to in tako se moram sama od sebe lotiti dela. Iz omare povlečem All Star torbo in vanjo spakiram vse stvari, za katere menim ,da jih bom potrebovala čez poletje. Zdraven sodi tudi Ipad, saj mi mama ne dovoli prenašati prenosnika naokoli. Ko končam se hitro pripravim za spanje in zlezem v posteljo. Če sem iskrena, komaj čakaj jutrišnji dan..
________________________________________________________________________
Neext?
Kako se vam zdi?
31. oktober 2012
u108792
u108792
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
31. oktober 2012
u107875
u107875
Neext. c:
01. november 2012
u108087
u108087
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
01. november 2012
Next! Love your story...
01. november 2012
u93404
u93404
nnexttt!!
01. november 2012
u111151
u111151
neeext
01. november 2012
http://www.igre123.com/forum/tema/i-m-just-a-mistake-(one-direction)/44267/1
prosim, če preberete mojo zgodbo. res bi mi ful pomenlo! pa hvala že v naprej!
01. november 2012
Toreei next :* zares hualla ker berete! <3
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Bumf!
Kar vrže me iz postelje in zmedeno se začnem ozirati naokoli skozi zaveso gostih las, ki mi prekrivajo obraz in so za povrh še temno rjavi. Ko jih z nekaj truda končno uspem spraviti z obraza si utrujeno pomanem oči in prisluhnem zvokom, ki prihajajo iz spodnjega nadstropja. Slišim mamino in Alexovo vpitje. Se še ni naučil, da se z njo ne da ravno prepirati? No pa saj se še bo. Utrujeno se uležem nazaj in zaprem oči, roke pa razširim čez celotno širino postelje. Toda moje mirno počivanje prekine mamin krik,:
"Arliss pokonci!!"
Preden se spet posveti prepiru z Alexom. Zavzdihnem in nejevoljno odrinem odejo s sebe. Ampak ne splača se mi poležavati, saj bom potem mamo na grbi imela še jaz, česar pa nikakor nisem hotela. Tako mi preostane le še, da se čemerno napotim proti kopalnici. No, ko odrinem vrata in uzrem svojo podobo me skoraj kap. Moji lasje izgledajo kot, da bi me počesala petarda in jezno se namrščim. Res lep začetek jutra ampak vsaj zbudim se. Hitro se začnem spravljati v red in kmalu izgledam popolno. Lase si nakodram na eno stran, kot stojijo ponavadi, in nanesem še malce vsakega od ličil. Tako, pa sem. Toda iz spodnjega nadstropja se že oglasi mamin nestrpni glas. Ja tudi čakanja in obiranja ne prenese. Zavijem z očmi in se napotim po stopnišči navzdol. Kot vedno je vse lepo zloščeno.
Nekaj minut pozneje se pridružim družini pri zajtrku. Alex jezno in z nekaj solzami v očeh sedi za mizo in trmasto trga palačniko z javorovim sirupom na pol. Mama mirno sedi na drugem koncu mize in strmi predse v lepo polikani obleki, oče pa nasproti mene v naglici pije kavo in bere najnovejše novice. Vse je kot vsako jutro, le da mama in Alex občasno celo nista skregana. Mama svojo popolno urejeno glavo obrne proti meni in me premeri.
"Arliss, saj imaš že vse spakirano kajne?"
Se pozanima ostro in privzdigne obrvi. Ubogljivo pokimam in pogoltnem kos palačinke. Mama se zadovoljno nasmehne in udari z rokami eno ob drugo.
"Zdaj pa pohitita! Vlak pelje čez pol ure in očku se mudi v službo."
Nama naroči, nato pa s prazno skodelico izgine v kuhinjo. Sama hitro zmečem vase preostalo palačinko in se po nekaj minutah spet znajdem v sobi in pograbim še zadnje stvari. Sobo še malce pospravim, saj moram mami, če ji že ni všeč moj stil privoščiti to prrekleto urejenost. Ko še zadnjič pomislim, če imam vse se še oblečem v temno modre hlače, kratko majico z napisom 'LOOK, PIKACHU!' in allstarke se s trobo vred poženem dol v spodnje nadstropje, kjer me žepričakujeta oče in Alex. Mama mi na lice pritisne hiter poljub, češ da se nam mudi čeprav dobro vem da se nekako boji, da si ne bi razmazala šminke. Z očetom sedeva v avto in vsi skupaj se odpeljemo proti železniški postaji, kjer nama najin očka v roke potisne vstopnici, se hitro poslovi in odide. Krasno, zdaj pa je Alex na moji grbi. Pod mojim vse prej kot mirnim vodstvom odhitiva proti peronu kjer vlak odhaja in nekaj minut pozneje že drvimo proti majhnemu mestecu imenovanemu Alvingham.
01. november 2012
u108792
u108792
neeeeeeeeeeeeeeeext
01. november 2012
u108087
u108087
Next
01. november 2012
u111151
u111151
neext
02. november 2012
u93404
u93404
neeeexxxtttt!!
02. november 2012
neeext
02. november 2012
NEXT!
03. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg