Forum
Utripajoča luč... Piskanje... Odštevanje... Moram priti do... časa mi zmanjkuje... Čeprav tečem nad človeškimi sposobnostmi hitro... prepočasen sem... Le še minuta... Pištole streljajo vame... Metki se odbijajo od mene... Pol minute... Razbijem stene... Moram rešiti... Pet sekund... Prišel sem do... BUM!!! ''ALICEEE!!!'' zavpijem na ves glas... Eksplozija me ni premaknila... Vse gori... vsi so mrtvi... Prepozen sem...
Ta prizor se mi je že neštetokrat odvil v glavi. Kdo sem in kdo je ta 'Alice'? Kje sem? Zaslišim podobno piskanje, kot v prizorih.
''Zmanjšate moč!'' zavpije nek glas odraslega moškega.
''Razneslo bo cel sistem...'' nasprotuje drug glas, ki je pripadal odraslemu moškemu.
''Tvegajmo... Kje je Black?!'' reče prvi glas.
''Tukaj,'' se zasliši glas najstnika.
''Pripravi se na vse... Ne vemo kaj bo z njim,'' reče prvi glas.
''Ja, ja... Lahko zdržim vse, pozabil?'' reče najstnik.

''Ni tak kot ti! Mnogo, mnogo močnejši je...'' reče prvi glas.
Začel sem čutiti. Čutil nisem nikoli prej, ne da bi se spomnil. Edini spomin, ki ga imam, je spomin izgube. Začutil sem mraz, cevke na moji glavi.
''Bo kaj?!'' se razjezi prvi glas.
Skozi moje zaprte oči sem začutil rdečo svetlobo, ki je utripala. Začutil sem sovražtvo v mojem telesu. Bil sem žejen maščevanja, čeprav nisem poznal pravega razloga za to.
''Tvegano je...'' je rekel drugi glas.
''STORI ŽE TO!!!'' zavpije prvi glas.
Do tega glasu sem čutil izjemno sovražtvo. Bil mi je dokaj znan, ampak se ne spomnim od kdaj... Imam en sam spomin...

Po svojem telesu sem začutil neizjemno moč. ''Shadow...'' je odmeval v glavi nežen ženski glas. Shadow? Je to moje ime?
Moč v mojem telesu je naraščala. Bilo je je preveč. Čutil sem svoje telo, ampak ga lahko nadzorujem?
Glasno sem zavpil in razbil stekleno kapsulo, v kateri sem ležal. Odgovor je: da, lahko...
17. januar 2012
kul... neki grozljivga. next
17. januar 2012
Povsod je bil dim in rdeče luči so utripale. Stal sem na mestu in trdno stiskal pesti. Besno sem gledal naokoli in dihal neenakomerno.
''Pripravite se možje! To bo najhujša bitka... Ubogajte agenta Blacka,'' reče tisti 'prvi glas' in zaslišijo se koraki, ki zapuščajo sobo. Tistemu najstniku bo prepustil poveljstvo?
Počasi sem stopal naprej. Najprej sem se nekajkrat rahlo spotaknil, ampak kmalu sem se navadil. Iz megle sem razbral moške postave. V rokah so držali pištole, veliko bolj napredne, kot iz mojih spominov. Čisto nasproti meni, pa je s prekrižanimi rokami stal fant moje velikosti. Je bil to ta agent Black?
Še vedno sem dihal neenakomerno. Zgoraj me je zazeblo. Videl sem, da imam oblečene le črne hlače in sem zgoraj brez. Okoli zapestij sem imel čudne zapestnice. ''Shadow...'' sem spet zaslišal nežen ženski glas. Kdo je to? Je res možno, da mi je tako ime?
Razbral sem, da je piskanje v prostoru podobno alarmu. Čutil sem, kako iz mene prihaja energija.
''AAA!!!'' sem zavpil, stisnil svoje pesti in telo skupaj, nato pa se 'razprl'. Iz mene je prišel čuden val energije...
Znašel sem se nazaj v dvorani. Je bil to eden od spominov? Dim je počasi izgineval in videl sem, da so vsi moški (razen tistega najstnika) nosili uniforme. Bili so nekakšni vojaki. Najstnik pa je imel rdeče teniske, kavbojke, belo majco in modro jopico. Imel je zelene oči in razkuštrane rjave lase, ki so mu prišli do vratu, spredaj do oči.
Izzivalno me je pogledal in se mi s kotičkom ust nasmehnil.
''Shadow, mislil sem da nikoli ne bom imel prilike- spoznati tebe,'' mi reče.
''Kdo si?! Kje sem?! Sem jaz Shadow?!'' mu besno odvrnem.
''Ja moram priznati; res si dober, super igralec, ampak na žalost moraš nazaj tja kamor spadaš,'' mi izzivalno odvrne.
Dvignil je roko, zaprl oči in s prstom pokazal vame. Tisti vojaki so napeli svoje pištole in namerili vame.
17. januar 2012
omg... da nebom mela mor... hecam. a je ta Shadow iz preteklosti šu v prihodnost?
ne štekam čist
17. januar 2012
neki podobnga... sj boš vidla, pol vse ugotovi... ker je zaenkrat izgubu spommin
17. januar 2012
aha. drgač mi je všeč da ne poveš usega naenkrat (imen pa to) js tega ne znam
17. januar 2012
pa nemorm pisat če nisi prisotna. po klepetu.
17. januar 2012
''Zdaj,'' mirno in rahlo zlobno reče tisti važič.
Zbegano sem gledal naokoli. Vsi so pritisnili na sprožilca in iz pušk so nekakšni laserji zleteli naravnost vame. Nič nisem čutil. Še vedno sem neenakomerno dihal in zbegano gledal naokoli. Po prostoru se je zaradi pištol razširil dim.
''Hmmph! Šef bo zadovoljen,'' je zadovoljno rekel gospod glavni.
Dim je počasi izginil iz prostora. Začudeno me je pogledal.
''Kaj?! Ti si še živ?!'' je zavpil.
''Izgleda da,'' jezno rečem, ''Zdaj mi pa povej kje sem!''
''Kako misliš kje si? Ne igraj se z mano! Obveščen sem bil o meni in poznam te tvoje igrice. Ne igraj se z mano,'' mi reče.
''Pa saj sploh ne vem kdo sem! Vse kar vem je le eno ime; Shadow in... in...'' pozabil sem drugo ime.
''Dobro igraš Shadow... Res... Ampak žal te moramo ubiti... Prenevaren si za ta svet,'' je rekel tisti človek.
''Prenevaren?! O čem govoriš?!'' sem se že tresel od jeze.
''Hm!'' je spet zaprl oči in na njegovem obrazu se je pojavil zlobni nasmešek.
Spet so streljali vame. Moral sem najti pot ven. Spomnil sem se zadnjega spomina.
''AAAAA!!!'' sem zavpil in stisnil pesti in telo nato pa iz sebe v vse strani iztrelil rumeno energijo.
Vsi so popadli po tleh, le še tisti človek je stal, no komaj. Jezno me je gledal, jaz pa sem mu vračal enake poglede. Začel sem teči, zelo hitro. Nadčloveško hitro.
''To igro igrata dva!'' je zavpil in tekel zraven mene. Njegove noge so se hitro premikale hitro, moje pa so drsele po tleh. Videl sem, da sem nosil teniske, vsaj to. Čudne teniske.
''Pa jo igrajva dva!'' sem zlobno rekel in ga spotaknil.
Mislim, da sem mu ubežal. Videl sem neke vrste omaro. Odprl sem jo in si oblekel črne kavbojke, črno majico in črno lakasto jakno. Hotel sem si odstraniti zapestnice, ampak se mi je mudilo, saj sem zaslišal tistega človeka za mano.
Začel sem še hitreje teči po temnih, železnih hodnikih. Našel sem izhod in brcnil vrata. Zunaj so me pričakali 'prijazni' ljudje s pištolami...
17. januar 2012
hudo... next
17. januar 2012
''Ja Shadow... Si res mislil da boš lahko pobegnil MENI?!'' je bil spet za mano.
''Ne vem... Kdo sem? Kaj sem?'' sem sam pri sebi rekel.
''Dobra... Streljajte!'' je zavpil.
Storil sem enako kot prej in začel bežati. Okoli je bilo veliko motorjev. Sedel sem na enega in se pogledal v ogledalo. Izgledal sem kot najstnik. Imel sem približno enake lase kot tisti, ki me hoče ubiti, le da so bili črni z rdečimi prameni. Moje oči so bile rdeče. Koža ne pretemna ne presvetla.
Začel sem voziti. ''Tega še ni konec Shadow! Enkrat bom opravil s tabo!'' je za mano vpil norec. Pobegnil sem iz tiste vojaške baze, ali karkoli že je. Za mano sem slišal streljanje. Na nebu so bili črni oblaki.
''Shadow, prosim... Samo še tokrat,'' me prosi majhna punčka. Nasmehnil sem se ji in jo pobožal po glavi.
''No prav, Alice,'' ji odgovorim in ponovno odprem knjigo s pravljicami.
Kaj je bilo to?! Alice?! Kdo je ta Alice?!
''Dobro opravljeno,'' me pohvali moj ustvarjalec dr. Williams. Po vojaško stopim skupaj in dam roko na čelo.
''Shadow! Vrnil si se! Mislila sem, da boš umrl!'' steče najstnica do mene in me objame. Močno jo stisnem k sebi.
''Veš da ne bom nikoli umrl. Ne smem te zapustiti, preveč mi pomeniš. Edino ti si me sprejela za to kar sem. Ti si moja ednina prijateljica,'' prijazno rečem.
''Ti pa moj že od malih nog...'' se mi nasmehne.
''Od tvojih malih nog, moje so bile vedno iste...'' se pošalim...
17. januar 2012
neeeeeeeeeeeextttttttttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
18. januar 2012
next!
18. januar 2012
Kaj?! So bili to tudi spomini? Je bila tudi ta najstnica Alice? Ampak kako... Jaz sem bil vedno enak. ''Shadow... Jaz sem...'' sem zaslišal glas v moji glavi. Je bila res ona? Del mene ni vedel, medtem ko je bil drugi del trdno prepričan v to.
Moral sem se skoncentrirati na cesto. Na najvišji hitrosti sem se vozil do neznano kam. Veter mi je pihal v lase. Za sabo sem zaslišal motorje. Ozrl sem se nazaj; sledili so mi. Hitro sem zavil iz ceste. Za grmovje sem parkiral motor in ugasnil luči ter motor. Gledal sem na cesto. Švignili so naprej in me niso opazili. Nekaj mož na motorjih, mali 'šef' pa je tekel zraven njih. Tekel je skoraj tako hitro kot jaz.
Ko jih nisem več slišal, sem odšel nazaj na cesto, katera me je peljala na avtocesto. Pospešil sem. Moral sem jim ubežati in izvedeti, kaj in kdo sem. Na prvem ovinku sem zavil v mesto, blizu. Peljal sem se med temnimi ulicami. Tam sem malo upočasnil hitrost. Luči je bilo veliko. Pisane barve, reklame, ljudje so se zabavali, hiteli...
''Hej Shadow!'' me je pred mojim opazovanjem poklical glas.
Ustavil sem motor in se obrnil proti glasu.
''Ti...'' besno pogledam 'njega'. Kako me je našel? Videl sem, da je v rokah držal dekle.
''Tako je prav... Sedaj pa se predaj, ali pa jo 'ona' skupi!'' mi ukaže.
Pogledal sem dekle, ki jo je držal. Bila je mlada. Pogledala me je v oči. Te oči so tako...
''Alice?!'' začudeno zavpijem.
18. januar 2012
next!
19. januar 2012
''Kaj?! O čem blebetaš? No, ni važno! Vsi, ki si jih poznal so že dolgo mrtvi!'' zavpije name.
Začutil sem bolečino na moji glavi in padel z motorja. Nekdo od njih me je s pištolo udaril po glavi. Vsi na ulici so prestrašeno gledali v nas.
''Av! Kaj počneš! Pusti me! Nič nisem storila!'' se mu je upirala punca. Je bila Alice res mrtva. Zabolela me je glava. Poskušal sem se spomniti več.
''Vem, da nisi ampak on je...'' se ji zlobno nasmehne.
Počasi sem ustal. Pogledal sem na okoli. Vsi vojaki so merili vame. Naj spet iztrelim energijo iz sebe? Ne, okoli so ljudje, kar pomeni, da bom ubil še njih.
''Če sem jaz storil kaj narobe, zakaj se potem ti vedeš kot zlobni?'' jezno vprašam.
''Dobro veš zakaj; ker si ti stokrat slabši!'' mi odgovori.
''Kaj sem zdaj: prijazen ali zloben?'' ga vprašam.
''Ti že veš,'' zapre oči in se nasmehne.
Premišljeval sem. Če lahko sprostim velik val energije iz sebe, potem lahko tudi manjšega? Stisnil sem pesti in poskusil. Zadel sem vse vojake, ki so popadali po tleh.
''Kaj za?'' je bil presenečen gospod prijazni. Ljudje so začeli kričati in bežati.
Skoncentriral sem se in velik val sprožil proti njemu. Spusil je dekle in padel na tla. Hitro sem skočil na motor in se pripeljal do punce.
''Skoči gor!'' ji ukažem.
''Ampak...'' ugovarja.
''Skoči gor! Ni časa!'' zavpijem, ona pa hitro sede na motor.
20. januar 2012
Neeeeext!!!!!!!!!!!
20. januar 2012
next
20. januar 2012
Tale next je za vampirko20. Upam, da ti bo ušec.

Začel sem voziti s polno hitrostjo. Drvel sem skozi mesto, ona pa se me je močno držala za pas.
''Hvala, ker si me rešil!'' je zavpila, ker se drugače ne bi slišalo.
Molčal sem in gledal na cesto.
''No videti je, da ti ni do pogovora, ampak vseeno se mi zdi, da si mi dolžan povedati, zakaj me je hotel ugrabiti!'' mi spet zavpije.
''Hmph! Saj nočejo tebe, mene hočejo!'' ji odvrnem.
''Zakaj?'' vpraša.
''Ne vem,'' ji kratko in jedrnato povem resnico.
''Kako ti je sploh ime?'' me vpraša.
''Ne vem, ampak pravijo mi Shadow,'' ji povem.
''No Shadow, lepo te je bilo spoznati. Jaz sem Jenna,'' mi pove.
''Hmph. Torej nisi Alice!'' ji rečem. Pred očmi se mi je spet odvil prizor njene smrti.
''Ne nisem... Je tvoja punca?'' me vpraša.
''Ne vem,'' ji povem. Vse kar vem o njej je to, da mi je veliko pomenila, in jaz sem veliko pomenil njej, vsaj to so mi povedali spomini.
''Kaj pa veš?'' me spet vpraša.
''Ne vem,'' ji povem in spet gledam na cesto.
''Tukaj sem doma, kar vstavi,'' mi reče.
Pospešil sem. Ne bom ji vstavil. Če mislijo, da bodo oni lahko imeli talce, bom tudi jaz imel eno.
''Hej! Kaj ti je?! Vstavi!'' je vpila name.
''Hmph! Samo zato, ker sem te rešil, še ne pomeni da sem tvoj prijatelj, da mi lahko zaupaš!'' sem rekel in se malo zapeljal po zadnjem kolesu.
''Norec! Kaj ti je?! Kako pa voziš?! Ko smo že pri tem: je ta motor sploh tvoj?!'' je vpila.
''Recimo da je moj...'' rečem.
''Kaj sploh si?! Zlobnež ali prijaznež?'' me vpraša.
''Ne vem, ampak ko izvem, takrat ti povem,'' ji rečem...
20. januar 2012
hvala ful
next!
21. januar 2012
''Ustavi! Poklicala bom policijo, če ne boš!'' mi je ukazovala.
''Saj kot da mi lahko pridejo do živega! Premočan sem za vse tukaj!'' ji zavpijem nazaj.
''Da res?! Zakaj sploh to delaš?!'' je vpila.
''Delam kaj?'' vprašam.
''To! Kradeš motorje, ugrabljaš ljudi in te stvari...'' je rekla.
Bil sem tiho. Iz mesta sva že zdavnaj pobegnila. Zavil sem iz ceste in se vozil po podeželski poti. Najti sem mogel varno prenočišče. Videl sem neke vrste gozd in zavil tja.
''Hej! Kaj se pa greš?!'' je spet zavpila name, jaz pa sem bil tiho. Ko sva prišla vanj sem ustavil. Hitro je skočila dol in brskala po tobici.
''To je to! Ni mi mar ali ti lahko pridejo do živega ali ne! Poklicala bom policijo!'' je ven privlekla telefon.
Hitro sem ji ga izpulil iz rok.
''Hmph... Poskusi zdaj!'' sem rekel in ga zdrobil.
21. januar 2012
next!
21. januar 2012
Neeeeexxxt!!!!!!!!
21. januar 2012
''Mogoče zdaj vodiš! Ampak ko se bom rešila bom...'' je spet brezupno vpila name.
''Boš kaj?'' jo vprašam.
Tiho je bila in sedla zraven drevesa.
''Shadow...''
''Ah?'' vprašam.
''Kaj pa ti je?'' me vpraša.
''Kaj, kaj mi je?'' jo vprašam nazaj.
''Rekel si: 'Ah?''' mi reče.
''Me nisi poklicala?'' jo vprašam.
''Ne da bi vedela... Vem da sva bila že čez to temo ampak grem lahko prosim domov? Pogrešali me bodo in mami bo znorela,'' me prosi.
''Ne,'' ji hladno odvrnem.
''Zakaj? Tega ti ni treba početi... Kaj sploh hočeš od mene?'' me vpraša umirjeno.
''Nič,'' ji povem.
''Zakaj pa sem potem sploh tu?'' spet vpraša.
''Hmph...'' zavzdihnem in zaprem oči. Čim manj ve, tem bolje.
''Utrujena sem,'' zazeha.
''Zaspi,'' ji rečem.
''Na tleh?'' vpraša.
Tiho sem bil. Kakšen razvajenec. Kje drugje pa?!
''Zebe me,'' reče, ko leže na tla.
''Pa potrpi...'' hladno rečem.
Zvila se je v klopčič in si dlani položila med noge. Naslonil sem se ob drevo. Še jaz sem postajal utrujen. Čakal sem, dokler se nisem prepričal da je zaspala. Še jaz sem legel zraven nje in zaspal...
21. januar 2012
Neeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxt!!!!!!!!!!!!
21. januar 2012
Videl sem le še temo. Lebdel sem.
''Shadow...'' zaslišim znan glas.
''Kaj?! Kdo si?!'' se pripravim za napad.
''Jaz sem... Alice...'' mi pove. Začutil sem olajšanje v srcu.
''Živa si!'' sem se razveselil ampak se še vseeno nisem nasmehnil.
''Shadow... obljubi mi...''
...

Zaslišim premikanje poleg mene. Odprem oči. Tista Jenna hoče pobegniti. Prijel sem jo za roko še preden se je spravila na noge.
''Kam pa kam?'' vprašam.
''Ammm...'' je iskala besede.
''Se mi je zdelo...'' rečem.
''Ammm...'' je ponovila.
''Hmph! Zaspi!'' ji ukažem.
''Nisem zaspana,'' reče.
''Če ne boš zaspala te bom sam uspaval...'' zadržujem jezo in stisnem pesti.
''No prav...'' reče in nazaj leže.
Mora zaspati in prav tako jaz. Moram ugotoviti, kaj Alice hoče od mene. Res je kmalu zaspala ampak jaz sem bil popolnoma buden. Gledal sem naokoli. Zaslišal sem oglašanje sove, ki me je uspavalo. Nehal sem misliti na to, kako komaj čakam da bom zaspal ampak na to, kako zelo sem utrujen...
21. januar 2012
neeeeeeeeeeeexxxxxxxxtttttttttttt!!!!!!!!
21. januar 2012
next!!!!
22. januar 2012
Zaprl sem oči. Samo še malo in bom zaspal. Zaslišal sem lomlenje vej. Odprl sem oči. Nikogar ni bilo naokoli. Vrjetno je bila kakšna žival. Legel sem nazaj in spet zaspal...

''Alice! Me slišiš?'' sem zavpil.
''Shadow...'' slišala me je, ''obljubi mi, da...''

''Shadow! Gospod Shadow! Jutro je!'' sem zaslišal vpitje.
''Nikoli več me ne budi!'' sem zavpil na Jenno, ki me je zbudila.
''Oprosti, samo lačna sem...'' se mi opraviči.
Tudi meni je zakrulilo v želodcu.
''Pridi, greva,'' ji naročim in vstanem.
Še ona je vstala in sedla sva na motor. Nekaj časa sem premišljeval, ona pa je žvižgala in gledala naokoli.
''Nisi pozabila na nekaj?'' jo vprašam.
''Kaj?'' vpraša.
''Lahko bi pobegnila, ko sem spal,'' jo spomnem.
''No saj sem tudi hotela ampak hej! Nimaš vsak dan možnosti, da te ugrabi skrivnosten lušten moški,'' se nasmehne.
''Hmph!'' sem zavzdihnil.
''Shadow, te lahko nekaj vprašam?'' me vpraša.
''Ja,'' rečem.
''Si vampir?'' me vpraša.
''Prosim?!'' jo še jaz nazaj začudeno.
''No... imaš rdeče oči in vampirji imajo v filmih rdeče oči...'' reče.
''Ne, vsaj mislim...'' rečem.
''Kaj pa super junak?'' me spet vpraša, ''Ali pa super hudobec...''
''Ne vem in kje dobivaš te ideje?!'' jo vprašam.
''No... Super junak zato, ker imaš neke vrste moči, vsaj takrat ko si me reševal oz. ograbil ali karkoli je že bil tvoj namen. Hudobec pa zato, ker si me ugrabil...'' mi razloži.
''No ne vem kaj sem...'' priznam.
''Kako to misliš?'' me vpraša, ''So bili tvoji starši taki kot ti?'' me vpraša.
''Ne vem kdo sem... ali pa če sem jih sploh imel,'' ji povem.
''Aaa...'' reče.
''Si... Ah pozabi...'' reče, jaz pa začnem voziti...
22. januar 2012
neeeeeeeeexxxxxxxxxxttt!!!!!!!
22. januar 2012
Zapeljal sem na cesto in iskal trgovino ali restavracijo, da bi dobil nekaj za pod zob. Bližal sem se še enemu mestu.
''Tu sem že bila,'' se oglasi Jenna.
''Je kje kakšna trgovina?'' vprašam.
''Ahm. Nalednji ovinek takoj levo,'' mi pove.
''Super,'' rečem in kruljenje iz mojega želodca se oglasi.
Tako sem še bolj pospešil in parkiral. Vstal sem z motorja in za mano potegnil še njo.
''Z mano greš! Da ne bi poskušala kaj neumnega!'' ji zabrusim.
''Da ne bi ti... S čim boš pa plačal?'' me vpraša.
''Plačal? Hmph! Bom kar vzel...'' rečem, začnem hoditi in za zapestje držim Jenno.
''Av... Boli...'' se pritožuje.
''Hmph!'' se namrdem.
Trgovina je bila ogromna in notri je imela vse: od oblek, potovalk, igrač do hrane. Takoj ko sva stopila notri sem vzel srednjo veliko črno potovalko.
''Kaj boš z njo?'' me vpraša Jenna.
''Boš videla!'' rečem in stopim do police z vodami.
Odprl sem potovalko in vanjo nametal tri plastenke po en liter in pol vode. Potem sem stopil do police z čipsi. Moj želodec je začel kruliti še bolj. Notri sem iz police začel metati kar se da veliko čipsa različnih okusov.
''Se opravičujem mladi mož: najprej kupi, potem pa pakiraj,'' začutim roko na moji rami.
Za mano je stal varnostnik.
''Hmph!'' sem zaprl oči in stegnil roko, iz katere je prišel sunek energije, ki ga je porinil tako močno, da je prevrnil tri police. Ljudje so začeli kričati in bežati in nekdo je sprožil alarm. Zaprl sem potovalko in si jo dal na ramo, ter umirjeno šel iz trgovine.
''Veš, policija te bo iskala...'' me opozori Jenna.
''Kot da mi lahko pridejo do živega!'' rečem in sedem na motor, ona pa za mano.
Začel sem se voziti iz mesta, za mano pa so se slišale policijske sirene. S polno hitrostjo sem vozil naprej po ovinkih. Najprej jih bom poskušal izgubiti, šele potem če to ne bo delovalo bom napadel.
''Veš, mislim da kar koli je že tvoja metoda ne deluje PAZI!!!'' za mano zavpije Jenna.
Pred mano je čez cesto hodil otrok.
''In to me naj bi ustavilo?!'' rečem in še bolj pospešim in se vozim po zadnjem kolesu. Za centimeter sem ga falil.
''Uf! Kaj pa ti je bilo?! Skoraj bi ga zbil!'' name zavpije Jenna.
''Nisem ga in to je važno...'' rečem.
Molčala je in se obrnila nazaj.
''Izgubil si jih,'' mi pove.
''Hmph!'' se namrdem in zavijem iz mesta, spet nekam v gozd.
Sredi gozda sem ustavil in stopila sva iz motorja. Počepnil sem in iz potovalke izvlekel plastenko vode in vrečko čipsa.
''Super! Sestradana sem...'' reče Jenna in hoče vzeti vrečko.
Prijel sem jo in jo kot majhen otrok odmakil od nje.
''Zakaj pa misliš, da bom kaj dal tebi?!'' zavpijem.
''No...'' reče in se prime za trebuh.
Naslonil sem se ob drevo in odprl plastenko iz katere sem popil nekaj globokih požirkov. Odprl sem še čips in ga začel basati vase. Tako je v manj kot minuti bila vrečka prazna.
''No, še zredil se boš!'' je rekla Jenna in upala da ji bom kaj dal.
''Hmph! Jaz?! Nikoli...'' rečem in še malo popijem...
22. januar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg