Forum
Živijo!
O tej zgodbi razmišljam že dalj časa in sem zbrala pogum, da bom jo objavila. To bo moja druga zgodba in upam, da boste brali. Če se vam zdi zanimiva lahko pošljete prijateljem, da tudi oni preberejo. Vsem želim prijetno branje! Preden pa začnete brati se opravičujem za vse slovnične napake (vem, da jih je veliko) .



Senca | Story ~PROLOG~
Vsak ima svojo. Nekatere so slabe, druge dobre. Slednje so ti zelo podobne, imajo enake interese in so enakega značaja kot ti. Pa tudi, če si ti nesamozavesten, žalosten ali karkoli drugega, so še vedno na dobri strani. O tistih slabih sploh ne želim govoriti. Čisto nasprotje so od tebe! In takrat, ko imaš slabo ob sebi, se ti totalno zmeša, nimaš pojma kaj se ti dogaja. Iz take packarije se je težko izvleči. Pogosto nisi več enak kot si bil pred tem. Zelo mračen postaneš in redko kdaj se smejiš. Včasih pa več sploh nisi človek. Takrat te zvlečejo v tisto temo tam spodaj pod tvojimi nogami. In takrat postaneš eden izmed njih. Takrat si mračen, nesrečen oziroma sploh ne čutiš čustev. Ko se ti to zgodi se ne moreš izvleči iz tega. Za vedno ostaneš slaba sss... ssen... v redu bom vam povedala... takrat ostaneš za vedno slaba SENCA! Nasvidenje in upam, da vas ne bo doletelo to, kar se bo zgodilo zdaj meni, izgovorila sem namreč njihovo ime! Aaaaaa...!

In se vam je že naježila koža? Naslednji del dam, ko bo vsaj en next. Prosim napišite svoje resnično mnenje, saj mi zelo pomaga, da izboljšam zgodbo in, da bo še boljša! Preden pa greste to napisat lahko rešite anketo in že tam podate svoje mnenje!

Adijo, Emma

Ali boš bral/a mojo zgodbo in se ti zdi zanimiva?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

19. julij 2017
Next
19. julij 2017
Glede na to, da je to le prolog mnenja še nimam, se pa veselim nadaljevanja.
Next
19. julij 2017
Prolog me je prijetno presenetil! Next!
19. julij 2017
Next
19. julij 2017
Next
19. julij 2017
Ugani kdo je tukaj! *zlobni smeh*

(Zelo ljubko ironičen začetek, mimogrede.)
Next? Če si upaš, hehe...
19. julij 2017
oh Senca ~ skoraj isti naslov zgodbe
19. julij 2017
Kako veš, da nisem v resnici inspiracija za tvojo zgodbo? Mogoče sem sposobna telepatije - tega ne veš.
19. julij 2017
oh na to pa nisem pomislila mogoče si res! hmmm... bomo izvedli v nadaljevanju zgodbe...
19. julij 2017
Seveda... }: ]
19. julij 2017
Next zanimiv prolog
19. julij 2017
Senca - Story | Chapter 1 | Moja zgodovina
Kathrinne Darwin
Ne bi raje govorila o tem. Zelo me je prizadela in ni bilo vse tako kot sem si želela. Ampak to nikoli ni tako. Povedala vam bom o tem kaj se mi je zgodilo. Vse se začne z rojstvom. Ko se človek rodi se mu dodeli tisto o katerem pišem (Senca). Tako sem jo dobila tudi jaz. In ime tega nadnaravnega bitja je enako kot ime lastnika tega stvora. Večkrat me kličejo Katie, ali pa kar Kate samo babica me kliče Kathrinne. In tako je tudi moja druga jaz dobila tako ime. Z njo je bilo vse lepo in v redu. V šoli mi je stala ob strani in mi pomagala. Bila je druga jaz. Tako zelo mi je bila podobna. Premikala se je enako in vse je počela enako kot jaz. Moja druga jaz. Sploh se ne zavedaš tega, da imaš ob sebi enakega 'človeka', ki pa ti je malo drugačen. Čisto podobna pa ti tudi ne more biti. S 'človek' mislim, da ni človek. Ni človek ampak je pač Senca. Ni to kar si ti! In sploh ne more biti. Podrejeno ti je, saj si ti gospodar tega bitja. Ti ga vodiš in ona te mora ubogati. Večinoma je pri dobrih bitjih tako. Vsaj do 15-tega leta. S tem mislim, tako je bilo pri meni. Da, res je. Do mojega petnajstega leta starosti je bil moj stvor zelo podoben meni. Po 15. aprilu (mojem rojstnem dnevu) se je spremenila. Za začetek sem se počutila slabo - seveda ko pa je poleg mene prebivalo čisto zlo. Takrat nisem v šoli bila en teden. Tisto sem potem mogla nadoknaditi kar me je stalo moči. Na koncu sem bila z živci in z mamo sva šli k zdravniku. Kako sem bila butasta, ko sem mu verjela. Rekel je, da je vse samo zaradi 'razvoja'. Po tem mi je bilo še hujše nikakor nisem mogla več zdržati. Stvor me je mučil ampak tega se nisem zavedala. Priznam, želela sem vrčti z balkona v tretjem nadstropju. Takrat mi je bilo hudo. Še posebej starši so bili v skrbeh. Enkrat sem slišala pogovor, ko sta se pogovarjala o tem, da se bi mi naj zmešalo. Takrat sem se strla. Zaklenila sem se v sobo in kričala ter jokala kolikor sem mogla. Naslednji dan so me odpeljali v norišnico. Ampak mislila sem, da mi bo tam še najbolje, ker bi lahko doma še koga poškodovala. In tako sem v norišnici preživela svoj šestnajsti rojstni dan. Takrat si še nisem mislila kaj se bo zgodila na tisti dan, 15. april.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Več o 15. aprilu v naslednjem delu. Upam, da nisem napisala premalo, saj na telefonu ne občutim dolžino dela. Bom poskusila toliko več napisati v naslednjem delu kjer bom dodala še kako sliko.
Next? Mnenja? Kritike? Vse pomaga
20. julij 2017
Nextttt super napisano res me zanima kaj se bo zgodilo
20. julij 2017
Next. Do zdaj je zanimivo.
20. julij 2017
Par nasvetov (upam, da mi ne zameriš to je le moje mnenje )
-Če dodaš kakšno sliko bo Next bolj privlačen, tudi daljši bi bil lahko, a te čisto razumem, pisanje na telefonu je čisto drugačno.
-Zdi se mi, da se zgodba hitro odvija vse od rojstva do 15. rojstnega dne v enem nextu, seveda je pa odvisno kako pomembni oz. nepomembni so dogodki.
Drugače pa mi je zgodba zelo všeč.
Next!!
20. julij 2017
Moonlight girl, se ti ne zdi, da slike spadajo v slikanice?
Drugic, tudi jaz pisem na telefonu in to ni nikakrsen izgovor, napises lahko enako dolgo besedilo, kot na racunalniku.
Drugace se strinjam, stvar bi se lahko veliko bolj 'razvlekla'. Ideja drugace ni slabo, potrebno bo le se delati na izvedbi
Next.
20. julij 2017
Next
meni je všeč
20. julij 2017
Senca ~ V mislih sem imela naslovnico, pa sliko (eno) pred začetkom nexta, ne pa slik za vsako stvar v objavi, glede na to, da so tudi v nekaterih drugih zgodbah. Se pa strinjam, da niso nujne, ne glede na vse, je to stvar posameznika.
20. julij 2017
Tako delam to večinoma jaz ampak, ker pišem tudi dosti na telefonu in še nisem pogruntala kako se daje slike gor včasih tudi ne dam slik. Pa ja se strinjam, da sem res samo v enem delu napisala zgodovino ene osebe ampak sem želela da je bolj strnjeno in, da čimprej preidemo na glavno zgodbo. Takrat bo tudi vse bolj zanimivo
20. julij 2017
Naredila sem si še naslovnico:
20. julij 2017
Next
26. julij 2017
Senca - Story | 2. del | Prvo srečanje
Kathrinne Darwin, 15. april, v norišnici
Kot vsako jutro me je zbudilo škripanje vozička, ki je peljal razne tablete. Kot po navadi ga je poganjala gospa Clocksley. Bila je dokaj prijazna gospa, ki je delala v tej kliniki.
»Dobro jutro, Katie! Kako se počutiš na svoj rojstni dan? Klicali so me tvoji starši! Pravijo, da te danes pridejo obiskat!« je veselo vzklikala ga. Clocksley.
»Moji starši?« sem začudeno vprašala. Že več kot pol leta jih nisem videla. Stavim, da sta se ločila.
»Mislim, da pride samo tvoja mama,« je odgovorila sestra Clocksley. Čudila se je mojemu začudenemu pogledu.
»To pa že niso 'starši'!« sem ji mrko rekla. Malo je mignila z rameni, vendar ni rekla več nobene. Z vozičkom je odšla proti naslednji sobi. Počasi sem le uspela vstati – še vedno me je neznosno bolelo vse.
»Prekleto, boli!« se nisem mogla zadržati. Uspela sem priti do omare in iz nje izvleči trenirko Nike. Oblekla sem si jo in vzela toaletno torbico ter šla na hodnik. Dokaj živahno je bilo na njem. Končno sem se prerinila do dvigala in pritisnila gumb s številko 3. Morala sem eno nadstropje niže. Nisem se mogla več držati, enostavno sem se mogla nasloniti. Ko sem prišla v 3. nadstropje sem zavila na levi hodnik. Čisto na koncu je bila kopalnica. V njej je bilo pet tuš kabin, na nasprotni strani pa pet stranišč. Bili so tudi trije umivalniki. Za enem je bilo neko dekle. Nisem se ozirala za njo, iz toaletne torbice sem potegnila zobno pasto in ščetko ter si oprala zobe. Lase sem si 'počesala' ampak so bili še vedno razmršeni. Vzela sem torbico in se odpravila iz kopalnice nazaj v tretje nadstropje. V sobi sem vzela tablete, ki bi baje pomagale pri bolečini ampak mislim, da proti takemu stvoru res ne pomaga nič. Spet sem se vlegla in poskušala zaspati. Na koncu mi je le uspelo. Spala sem vsaj eno uro in zbudila sem se takrat, ko je prišla moja mama. Na robu postelje je sedela in se mi nasmehnila, ko sem se zbudila.
»Kako se počutiš, Katie? Vse najboljše!« mi je prijazno voščila.
»Sta se že ločila?« Nisem se ozirala na njeno vprašanje veliko bolj me je zanimalo to. Zavzdihnila je.
»Ja… sva se… upam, da nisi preveč žalostna…« je jecljaje odgovorila.
»Zdaj imaš novega tipa?« To me je najbolj zanimalo, če si je našla novega. Tisto glede ločitve me ni prizadelo, saj sem nekako vedela, da je tako.
»Ne Katie, ne«
»Okej!« sem rekla.
»Se bolje počutiš? Pa vse najboljše še enkrat!« je veselo rekla.
»Hvala, hvala. Fajn sem« sem mrko odgovorila.
»So zdravniki kaj rekli glede tega kdaj prideš domov?« je nekoliko obupano vprašala.
»K komu domov?!« sem vzkliknila.
»Katie, poslušaj. Z obema boš imela stike, tako z mano kot z očetom. Mislim, da boš čez teden pri meni, čez vikend pa pri očetu. Ne skrbi, še vedno smo družina!« me je poskušala pomiriti. »Ti se samo pozdravi pa bo vse v redu!«
»Mama, to kar me od znotraj razjeda, s tem moram zdaj živeti. Sama vem, da grozno boli ampak glede tega ne morem nič storiti!« sem ji poskušala pojasnjevati.
»Ah Katherinne, vedno sem vedela, da si pogumna!« mi je mama rekla. Vedela sem, da mi bo vedno stala ob strani. Še nekaj časa sva se pogovarjali. Po uri klepetanja je mama morala iti domov.
»Naslednjič pridem v soboto, ob isti uri. Adijo, Kate, se vidiva!« se mi je pozdravila preden je odšla jaz sem ji samo pomahala in je odšla. V sobi sem ostala sama. Mimo je prišla ga. Clocksley z njenim svetovno znanim vozičkom.
»Katie, zamudila boš kosilo! Hitro v jedilnico!« je kriknila, ko je opazila, da še vedno sedim v sobi. Hitro sem švignila po hodniku do dvigala in čez nekaj trenutkov sem bila v pritličju. Najedla sem se dokaj hitro oziroma nisem bila pretirano lačna. Popoldne sem preživela sama v sobi. Zaradi bolečin sem veliko časa prespala. Ko sem se zbudila je bila ura pol devet. Večina v nadstropju je že spala. Samo jaz sem bila polna energije, če odštejemo bolečine. Odločila sem se, da se malo razgibam. Zato sem se sprehodila po hodniku. Na levi strani so imele sestre sobo, na desni strani pa so bile stopnice in dvigalo. Odločila sem se, da grem v levo. Ko sem prišla do konca sem se čudila, da je soba za sestre odprta in, da nikogar ni notri. Vstopila sem. Nato pa sem se čudila kaj počne v prostoru ogledalo. Stopila sem do njega. V njem sem najprej opazila samo sebe. Potem pa sem bolje pogledala. Nenadoma pa sem zagledala za sabo dekle čisto enako meni. Izgledala je le malo bolj 'prozorna'. Ko da bi bila duh. Sunkovito sem se obrnila, da bi videla, če res stoji kdo za mano. Nikogar ni bilo, ko pa sem se obrnila nazaj se mi je zmeglilo pred očmi. Padla sem v nezavest. Ampak nekaj sem slutila – da je to dekle bilo moja Senca.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Mnenja? Kritike? Teorije? Next? Vse pomaga
26. julij 2017
neext!! omg!!
26. julij 2017
A je zadost dolg?
26. julij 2017
neext jaaaa
26. julij 2017
Next zanimivo!
26. julij 2017
Dovolj je dolg in zelo zanimiv.
Next
26. julij 2017
Next
28. julij 2017
Next
29. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg