Forum
Zgodba je resnična. To je moje življenje. Vsak čas bo kaj novega (Tudi z nextom).
Stara sem 13 let, ime mi je Nika. Bili smo na morju. '' Nika gremo na sprehod!'' se je oglasila mami. '' Ja že grem!'' odhitela sem ven pripela mojega kužka in že smo se jaz oči, mami in kuža odpravili proti morju. Nekaj se je dogajalo. Ne vem.... Bolečina...Potem pa nič. Ja, potem pa v redu, sem si rekla Ustavila sem se da bi si zavezala čevelj. Potem sem padla. Prišel je čuden občutek, kot da se je to že zgodilo... v mojem življenju...ali v sanjah...mogoče pa tudi kdaj prej. Čez 3 dni smo se odpravili domov. Imela sem veliko teorij, zakaj umremo, kako umremo, kam gremo potem, ko umremo, ali ponovno zaživimo, samo da se tega ne zavedamo? Ja, zato pa je internet Našla sem dobro temo. Ljudi to zelo zanima: http://www.cveka.com/kam_gremo_po_smrti-t859.0.html
No zdaj pa vam jaz nekaj zaupam:
-Resnično mislim, da sem že živela, ker to čutim. Dogajajo se mi stvari, ki vem da so se mi že. Slutim, da ko umreš, duša zapusti telo in se naseli v novega. Nekaj ti vzame, spomin, da se ničesar ne spominjaš iz prejšnega življenja. Če je to vse res, koliko življen smo že živeli? Smo bili mogoče tudi v prazgodovini? Smo bili žrtve svetovne vojne?

Ne vem če bi nadaljevala zgodbo saj je moje življenje strašljivo in ne bi rada, da ta zgodbica postane grozljivka. Vendar to je zdaj vaša odločitev. Sem že začela... Če te zanima, bom pisala.

NADALJUJEM ZGODBO?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

22. november 2011
Ja, res je, da imamo več življenj, ne pa samo enega...Ta tvoja zgodba ni in ne bo za nikogar grozljivka, kajti je to resnično življenje, ne pa izmišljen scenarij. Tudi jaz sem po televiziji slišala in videla zgodbe o "več življenjih", V enem primeru, je nekdo imel na vilicah hrenovko, ki jo je spekel z očmi. Ja, strašljivo, a resnično. Tako, da, nadaljuj, ker je to resnična zgodba in ne izmišljena.Ps: Zelo me zanima, kaj se ti je zgodilo.: )
22. november 2011
Heh.. Hvala Bom nadaljevala, ko bo malo več komentarjev ali nextov
22. november 2011
next
22. november 2011
Next dober začetek!
23. november 2011
No, v redu Ravno včeraj se mi je nekaj spet zgodilo zato bom zdaj povedala... Imamo dnevno sobo, če greš po stopnicah gor je pa spalnica, no in oči je šel gor gledati nekaj drugega, midve z mami sva pa gledali film. Ahh! Spet te reklame -.-... Malo sem zamenjala program in oči so mi padle na nogomet. Igrali so, nato so prikazali malo odlomka od tekme hr. proti ne vem komu in je bil rezultan 5:0 ali 5:1 (ne spomnm se ), no in to je bilo nekaj nenavadnega zato je mami ustala in točno sem vedela kaj bo naredila in to tudi je! Odšla je pred začetek stopnic in je očiju povedala, da je 5:0 ali 5:1... No in ko je to naredila me je spreletel spet tak nenavaden občutek, kot da se je to že zgodilo. Tudi ko se je prišla usesti nazaj me je dajal še ta občutek. Ne znam vam povedati kako je to.... Kot nekakšna rahla bolečina, ki jo komaj začutiš nekje blizu srca... No ravno zdaj sem prišla iz šole in še to: Zanimalo me je kaj si mislijo o tem moje sošolke, zato sem eno vprašala. ''Kaj ti misliš, kam gremo mi potem ko umremo?'' in ne boste verjeli! Enako misliva!! Rekla je: '' Jaz mislim da ko umreš, zapustiš telo in se naseliš v drugega...samo da se nič ne spomniš!'' ja točno tako je rekla. Vendar to še ni vse. Ona je bila edina, ki sem ji to povedala (seveda sem to povedala še mami in očiju ampak mi nista verjela... ) in veste kaj? TUDI NJEJ SE TO DOGAJA! Začuti da se je to že zgodilo! Vendar sem videla, da ji je malo nerodno in da se mogoče ne želi o tem pogovarjati, zato se nisva več pogovarjali o tem. Preubula sem se, si nadela jakno in odpla domov. In zdaj vam to pišem! : )
Če se mi bo še kaj zgodilo vam bom to povedala tisti trenutek ko se mi bo in bom potem nadaljevala z mojo preteklostjo.
Next?
23. november 2011
u37905
u37905
ja...je možno... js pa nekej sanjam (med spanjem ) ali niti ne, sploh nevem kdaj in kaj se dogaja in se mi potle to v roku dveh mescev uresniči... ne dosti, samo ena slika... npr. smo šli s šolo v gledališče in smo se čakli, smo stali v vrsti in je blo tko kt v sanjah... enkrat drugič pa v parku lansko jesen... se nespomnim točno sam nekej v zvezi z listjem je blo... malenkosti... slike dogodkov v prihodnosti... enkrat pa smo se celo nekej pogovarjli in sm vedla kaj bodo moje frendice rekle kr sm to sanjla... in enkrat pri angleščini je moja frendica mogla neki odgovarjt js pa sm sam zlo potiho šepetala in si u glavi ponavljala odgovor (vem da me ni slišla, sm ji drugi dan povedala in smo naredile test, če me sliši in me ni), ki bi ga js dala in je rekla vse tko kt sm si js misnla in ponavljla... ni blo lih kt da bi blo iz prejšnjega življenja... prej kaj bo v prihodnosti...

zdej pa če mi verjamete al ne... js tebi verjamm My123mind
23. november 2011
u37905
u37905
in next
23. november 2011
Hvala, tudi jaz tebi verjamem Ja, rada bi tudi izvedela, če se vam dogajajo čudne reči in če jih hočete zaupati jih dajte tukaj. Čeprav mene skrbi kaj šele bo, ker to je šele začetek... Meni se je to začelo dogajati...Ne vem po mojem pripližno od mojega 13-ga rojstnega dne 11.8.
Bom nadaljevala, ko bo malo več NEXT-ov ali pa komentarjev
23. november 2011
u37905
u37905
meni pa od 12... 15.3...
sm tudi js stara 13
23. november 2011
Next! Fhol zanimivo. Pa je moteče, ker se ti dogaja, ali si navajena?
23. november 2011
Ja v bistvu... Je bilo na začetku zelo moteče, samo zdaj že znam to malo opravljati.
23. november 2011
u36839
u36839
jbmu noben nč ne ve
23. november 2011
a se vm je zmečal.
???????????????
23. november 2011
Iiiii všeč mi je! vse to kar se ti dogaja in pač k to napišeš
23. november 2011
aja ne narobe razumet...ni mi všeč pač da se ti to dogaja k ti verjetn ni všeč sam všeč mi pač kako opišeš...všeč mi je dogajanje v zgodbici pač
tko da next
23. november 2011
next
23. november 2011
nika.nikica hvala Bom nextala (:
No, da vam povem kdaj se je to začelo dogajati. Vse od svojega rojstva do (okoli) 13-ga leta je je bilo vse v redu. Potem pa kar nakenkrat se stvari dogajajo, in sem najprej mislila da so že vendar sem se vedno znova prepričala, da jih ni bilo in da naj pozabim na to. Ampak nisem zmogla. Vse huje je bilo. Bolj ko nisem verjela bolj je naraščala bolečina. Potem sem s sčasoma poskusila dojeti, da tako ne gre več in sem začenjala verjeti o tem. No, zdaj me samo daje rahla bolečina in nenavaden občutek. Ko smo bili na morju, se je moj pes Sultan ustavil na robu pločnika in se pripravil da bi opravil svojo majhno potrebo, jaz sem pa ravno gledala na cesto in sem se skoraj spotaknila ob njega vendar sem se pravočasno odmaknila. In spet me je spreletel čuden občutek in rahla bolečina. To se mi kar naprej dogaja! Ko se pogovarjam v šoli s prijateljicami me tudi kar dosti krat spreleti ta občutek.
Next?
23. november 2011
um man se tut kdaj zgodi da se mi zdi da se je to ze zgodilo vsk drug dan fajna resnicna zgodbica
23. november 2011
aja nexxtt
23. november 2011
Verjamem ti Res tko dobr si napisala, svoje občutke, pa tko no ful mi je ušeč... Pa... Morš nextat!!! Zdej!!
NEXT!!!
23. november 2011
u37905
u37905
next =D
24. november 2011
u36839
u36839
itak
24. november 2011
u52174
u52174
next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next
24. november 2011
neeeext! nzk drgač
24. november 2011
neext
24. november 2011
Okey... Samo nekaj: Da ne bo prišlo do nesporazuma... Tisti, ki ga to ne zanima in zaničuje to zgodbo in se trudi, da bi postala neresnična mu ni treba brati, saj jaz tega ne pišem zaradi sebe, ampak zaradi vas. Kot npr. anekk. To pišem da vam povem moja čustva, kaj si jaz mislim o tem, da bi si lahko pomagali in poskusili rešiti to zadevo. Ne pišem zgodbe zato, da vi ne bi verjele. Saj vam ni treba verjeti, a ko bi se en dan postavili v mojo kožo bi začeli verjeti, a ko bi komu to povedali vam on ne bo verjel. Te zgodbe ne pišem da bi postala hit, ampak, ker je pravično, da izveste.
Nadaljevala bom danes zvečer ali pa jutri po šoli, ker grem zdaj na trening.
P.S.: Hvala vsem, ki verjamete!
24. november 2011
wiiii jez verjamem...pa še fajn je k to napišeš...tko da next!
24. november 2011
Bilo je doma. V moji sobi. Ležala sem na postelji is poslušala muziko na mojem mobitelu... Na slušalke Potem sem se že naveličala in šla po kozarec cedevite (: in si ga odnesla v svojo sobo. Seveda sem po poti že popila več kot polovico cedevite. Ko sem prispela v svojo sobo pa mi je kozarec zdrsnil in padel na tla. Uups! Še dobro, da ni bilo nikogar doma. A prav takrat me je spet znova spreletel ta čuden občutek in rahla bolečina. Vsa tresoča sem pobrisala po tleh in počistila sobo. Pregledala sem vse kotičke, če res ni stekla. V redu, sem si rekla.
Zgodilo se mi je tudi nekaj podobnega. Odpravljala sem se s prijateljico v Ljubljano. Zamujala sem, zato sem se šla še naličiti in naparfumirati v kopalnico. Parfum je bil moj najljubši! Ko sem prispela v kopalnico sem vse opravila hitro in elegantno. Ko sem pa odšla ven, nisem želela, da te vse stvari vidi moj oči, saj je bil ravno v trenutku v kuhinji, pred kopalnico. Zato sem si slekla pulover in vsa ličila zabasala notri s parfumom vred A kaj se je zgodilo?? Lahko ugibate... Moj najljubši parfum mi je zdrsel iz puloverja, saj je bil gladek! Kakšna škoda! In... spet ta bolečina. Vem , da se mi to je že zgodilo!
Next?
24. november 2011
next! Aja ti je res ime nika? Men je tud
24. november 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg