Hei peeps! V glavnem, odločila sem se, da bom spet začela z objavljanjem mojega avtorskega fanfica ... najverjetneje se kdo od vas tega še spominja, saj je bil v objavi že kakšni 2 leti nazaj, ampak sem ga iz osebnih razlogov izbrisala. Fanfic je plod moje domišljije, zato so kakršnekoli povezave z resničnostjo zgolj naključne. Zelo bi me veselilo, če bi bila zgodba tako uspešna kot je bila takrat. Če so v zgodbi navzoče kakršnekoli slovnične napake, ki jih nisem opazila, se v naprej opravičujem.

V glavni vlogi:
Avril Lavigne as Gemma Clifford
Luke Hemmings as himself
Ashton Irwin as himself
Michael Clifford as himself
Calum Hood as himself
Ariana Grande as Zoe Williams
Elizabeth Banks as Isa Woods
Crystal Leigh as herself

Če se bo v zgodbi pojavila še kakšna oseba, jo predstavim naknadno.

PART 1 *Gemma* (v ravnateljevi pisarni) Sedela sem na stolu in gledala v tla. »Poglej me v oči, prosim.« je rekel ravnatelj z nezadovoljnim, a pomirjenim glasom. S težavo sem ga pogledala. Začel je s svojim govorom: »Gospodična Clifford. Da si ugovarjala učiteljem in meni ter se drla na nas, se obnašala uporniško in špricala šolo smo še nekako prenašali, ampak nasilja na šoli pa ne bomo. Zakaj si udarila svojo sošolko v trebuh?«, me je vprašal z nekoliko bolj jeznim glasom.
»Ker mi je težila. Rekla je da je moj brat idiot in da hodi na turneje samo zato, da bi dobil denar! V bistvu pa ta krava nima pojma skozi kaj vse je moral iti, da je sedaj tam, kjer je!« sem se zadrla. Takrat mu je prekipelo. »Oprosti, takih učencev kot si ti ne potrebujemo na naši šoli. Vzemi stvari in odidi.« Skoraj sem se pozabila predstaviti. Sem Gemma Clifford in sem sestra Michaela Clifforda. Živim v Sidneyju z mamo. Ker je oče odšel s svojo peroksidno barbiko nekam na Novo Zelandijo, z mamo živiva sami odkar je Michael odšel na turnejo s svojim bendom. No ja, zdaj pa nazaj v realnost. Jezna sem zapustila pisarno in odšla po stvari. Ko sem prišla domov me je mama objela. Zdelo se mi je čudno, ker me ni objela odkar sta se starša razšla. Očitno ni vedela da so me vrgli iz šole, zato sem jaz začela pogovor: »veš mami, danes sem bila pri ravnatelju...« sem rekla. Mami je bila tiho in čakala da nadaljujem. »...ker sem udarila sošolko, ker je grdo govorila o Michaelu.« sem rekla in skoraj so mi sloze zalile oči, ampak jim nisem pustila na plano. »Ja in, kaj sedaj?« je vprašala mama. »Vrgli so me iz šole.« sem rekla in stekla v sobo in se zaklenila. Planila sem v jok. V predalu sem našla nož in si naredila kratko, ampak globoko zarezo. Celo popoldne sem preživela v sobi z močno bolečino v roki, dokler ni zvečer prišla mama in potrkala na moja vrata. »Hej, ljubica. Si notri?« me je vprašala zaskrbljeno. »Da.« sem ji odgovorila objokana. »Bi se pogovorili?« me je vprašala, še vedno zaskrbljeno. »Da, samo malo.« Poiskala sem jopico, da bi skrila porezane roke in odšla do vrat. Počasi sem jih odklenila. Pričakovala sem, da me bo mami udarila, ker so me vrgli iz šole, ampak me ni. Usedla se je na posteljo in mi pokazala naj se usedem še jaz. »Gemma ...« je začela pogovor, »... pred pol ure sem govorila z Michaelom ...« je rekla. Začudeno sem jo pogledala. »... zmenila sva se, da jutri letiš v New York, kjer so sedaj.« je še dodala. Nisem mogla verjet. Letim v New York? To je noro. Objela sem jo in objem mi je vrnila. »No, zdaj pa začni pakirat. Rabiš stvari za 8 mesecev.« je še dodala. Čakaj ... 8 mesecev? Se pravi bom z njimi celo turnejo, jaz pa jih niti ne poznam še. »Mogoče bo pa zabavno.« sem si rekla potem, ko je mama odšla iz sobe.
______________________________________________
To je to, kar se tiče prvega dela ... nadaljevanja bom objavljala vsako nedeljo in morda kakšen četrtek, če bo vse po sreči in seveda se ne branim kakšnim prostovoljkam, ki bi mi pomagale z oglaševanjem zgodbe. Če imate kakršnakoli vprašanja ali mnenja mi pišite v zasebna sporočila. Poskusila bom biti čim več aktivna.
Hope u enjoyed in upam da vam je všeč
18. marec 2018
Next
18. marec 2018
peroksidna barbika got me dead x'D komaj cakam nadaljevanje! ^^
(ta teden bom imela vsaj razlog, da prezivim do nedelje x'D)
18. marec 2018
ojla, Tinkara is back z novim delom :')

Self harm? No. +Luke Hemmings fanfiction+
************************************************************
PART 2
*Michael*
"Hej fantje!" sem zaklical Luku, Calumu in Ashtonu, ko so sedeli pred TV-jom in se nažirali s čipsom. Obrnili so se.
"Ravnokar sem govoril z mamo ... Rekla je da so Gemmo vrgli iz šole zaradi nasilja nad sošolko." sem rekel. Začudeno so me pogledali.
"Nisi rekel da je pridna v šoli in da rada pomaga?"me je smejoč vprašal Ashton.
"Odkar sem odšel se je spremenila, ker me pogreša. Jaz pa pogrešam njo, ampak prej me je mama klicala zato, ker želi da bo Gemma z nami do konca turneje in jaz sem rekel, da je lahko in da nas nič ne moti če bo zraven. Jutri ob treh popoldne jo gremo iskat na letališče." sem zadovoljno rekel. Fantje so se spogledali in se zasmejali.
"Okej!" so rekli skoraj naenkrat.

+Jutro+
*Gemma*
Mama me je zbudila že ob 6:30, ker imam ob 7:24 let v New York. S svetlobno hitrostjo sem nesla kovček v hodnik in šla pozajtrkovati. Na hitro sem si na kruh namazala pašteto in potem sva šli z mamo na letališče.
"Sploh hočeš v New York?" me je vprašala.
"Ali je to sploh vprašanje? Seveda hočem. Spet bom videla Michaela in spoznala nove ljudi ..." sem ji odgovorila veselo. Samo pogledala me je in pokimala. Na vrsti je moj let, zato sem se poslovila od mame in odšla na letalo. Let se mi je zdel hiter, verjetno zato, ker sem spala. Ko sem prišla na veliko letališče sem najprej poiskala svoj kovček. Našla sem ga, zdaj moram najti še fante. Iščem jih že 15 minut ampak Michaela nikjer ne vidim. Sprehajam se po letališču in naenkrat se me dotakne neka roka. Obrnila sem se in zagledala fanta. Prva stvar, ki sem jo zagledala na njem so bili lepi svetlo rjavi lasje, ki so s pomočjo gela za lase segali precej visoko. Videla sem, da mu je spodnjo ustnico krasil srebrn obroček in lahko bi rekla da je prikupen.
"Hej, si ti Gemma?" me je prijazno in rahlo sramežljivo vprašal. Do izraza je prišla rahla rdečica na njegovem obrazu, zaradi česa je postal še prikupnejši.
"Da ... Kdo si pa ti?" sem ga previdno vprašala.
"Jaz sem Luke, sem iz istega benda kot tvoj brat." je rekel in me prijateljsko objel. Zdelo se mi je čudno, ker me nikoli še nihče ni objel, razen staršev in sorodnikov. Moja reakcija je bila zato čudna, saj mu nisem takoj vrnila objema, ampak šele čez 3 sekunde, kar ga je pripravilo še do večje rdečice.
Ta objem me je spomnil na Michaelov objem preden je odšel na turnejo, zato mi je šlo na jok. Ampak zadržala sem solze zase, ker sem se spomnila da bom kmalu videla brata. Luke je poklical Michaela in sta se zmenila, da se dobimo pred letališčem. Z Lukom sva se odpravila. Ko sva prišla pred letališče Michaela še ni bilo, se je pa zato pokazal fant z temno rjavimi lasmi, skoraj črnimi.
"Hej, ti si verjetno Gemma. Jaz sem Calum." je rekel veselo.
"Ojla, ja, jaz sem Gemma." sem mu odgovorila in prijazno se je nasmehnil.
"Kje sta pa Michael in Ashton?" je Calum vprašal Luka,
"Nevem, prihajata" mu je odgovoril. Čakali smo 3 minute, Calum in Luke sta se skupaj nekaj smejala, jaz pa sem čakala, kdaj bom zagledala Michaela. Zagledala sem ga. Imel je zelene lase, ko je odšel od doma je imel še naravne, rjave. To me ni motilo, zdel se mi je precej kul. Stekla sem mu naravnost v objem in ga stisnila tako močno, da se je moral odkašljati, ko sem ga izpustila. Bila sem objokana. Objokana zaradi sreče. To je bil najlepši objem v mojem življenju.
"Gemma, prišla si." mi je rekel. Videla sem ta iskren nasmeh na njegovem obrazu.
"Ja, prišla sem. Da bi prišla k tebi, bi šla tudi na Antarktiko." sem mu veselo odgovorila, ostali pa so se zasmejali.
"Kako sta ljubka." je rekel nekdo z malo daljšimi rjavimi lasmi, ki so bili rahlo razmršeni. Nisem prepričana kako mu je ime ...
"To je Ashton" je rekel Luke, ko je videl, da Ashtona gledam s čudnim izrazom na obrazu.
"Oprosti, tvoja lepota me je preslepila in sem se pozabil predstaviti. Jaz sem Ashton." in se je zasmejal. Tudi ostali so se zasmejali. Tokrat sem bila jaz tista, ki je zardela.
Po pol ure presmejane vožnje z avtom smo prispeli do velike razkošne hiše.
"Tukaj živite?" sem vprašala in občudovala veliko, lepo hišo.
"Zdaj, ko smo v New Yorku živimo tukaj. Čez 3 tedne pa letimo v London in tam bomo imeli spet drugo hišo" mi je odgovoril Calum. Ko smo prišli noter, mi je dal Michael kruh in Nutello, da nisem bila lačna.
"Zmatrana sem. Bi šla lahko spat?"
"Ja, tvoja soba je po stopnicah navzgor in po hodniku zadnja vrata levo." mi je odgovoril Michael. Šla sem v sobo in se ulegla na posteljo. Po dolgem času sem zaspala, brez da bi pred tem razmišljala o grdih stvareh...
************************************************************
in mislim, da bom dele objavljala malo pogostejekrat ker potem bo morda zgodbo zasledilo več ljudi (:
lepo se imejte do naslednjic!
25. marec 2018
Neeextttt
25. marec 2018
neeeeeeeeeeext
25. marec 2018
neeeeext
25. marec 2018
Next
26. marec 2018
Next
26. marec 2018
neeext
27. marec 2018
Next
30. marec 2018
PART 3
Self harm? No. +Luke Hemmings fanfiction+
************************************************************
*Gemma*
"Hej, Gemma, zbudi se!" mi je rekel nežen glas že ob 7:30 zjutraj. Odprla sem oči in nad sabo zagledala Luka. "Michael, Calum in Ashton so odšli v nakupovalni center, pridejo ..." kar na enkrat je utihnil. Videla sem da gleda mojo roko. Ko sem dojela, da gleda zareze na roki, sem roke skrila pod odejo, ampak bilo je prepozno. Je že vse videl.
"Si si to sama naredila?" je vprašal previdno in zdelo se mi je da malo prestrašeno. Nisem uspela nič reči, samo planila sem v jok.

*Luke*
Ko so Michael, Calum in Ashton odšli v nakupovalni center, mi je postalo dolgčas, zato sem se odločil da grem zbudit Gemmo. Ko sem prišel v sobo sem jo gledal kako spi. Lepa je.
"Hej, Gemma, zbudi se!" sem rekel rekel tiho, da je ne prestrašim. Zbudila se je. Ravno sem ji hotel povedati, da pridejo kmalu, ko sem na njeni roki opazil globoke zareze, ki niso izgledale kaj preveč stare.
"Si si sama to naredila?" Sem jo vprašal previdno, in priznam, bil sem prestrašen, ker izgleda grozno. Kar naenkrat je začela jokat. Nisem vedel kaj naj naredim, zato sem jo objel. Objem mi je vrnila in mi jokala na rami.
Kar naenkrat sem spodaj slišal glasove, kar pomeni, da so se fantje vrnili. Z Gemmo sva bila še vedno v objemu, ko je v sobo stopil Ashton. Očitno ni opazil da Gemma joka.
"Opala, ali sem kaj zmotil?" je šaljivo vprašal. Grdo sem ga pogledal in dojel je, da je nekaj narobe.
"Gemma, ali te bi motilo če bi se šel dol pogovorit z Michaelom o tebi?" sem jo vprašal in poskušal zveneti čim manj pretresen in prestrašen. Pokimala je in se ulegla, jaz pa sem zapustil sobo.
Ko sem prišel v dnevno sobo sem se usedel k Michaelu na kavč, kjer je gledal televizijo. "Michael, ko vas ni bilo, sem bil pri Gemmi v sobi..." sem začel. Še vedno je gledal v TV. "Me sploh poslušaš?!" sem mu jezno rekel. Šele takrat se je prebudil iz sveta televizijskih ekranov in me pogledal.
"Meni govoriš?" je zmeden vprašal. O moj bog, še takrat ko gre za resno stvar ni resen.
"Ja, genij, tebi govorim. Ko vas ni bilo, sem bil pri Gemmi v sobi..." sem ponovil ampak me je prekinil. "In sta se poljubila!" je skoraj zavpil in se začel smejati.
"Ne.", sem rekel in ga grdo pogledal. "Opazil sem, da ima porezano roko." sem povedal previdno in Michael je strmel vame, kot da me prvič vidi, potem pa je kar naenkrat vstal in odšel po stopnicah navzgor. Vstal sem da bi mu sledil, ampak mi je Calum rekel naj počakam tukaj. Nisem opazil Caluma, zato sem se ga prestrašil. Zraven Caluma je stal tudi Ashton.
"Sta slišala pogovor?" sem ju vprašal. Oba sta le pokimala.
************************************************************
no, prvi trije deli zgodbe so mimo in veselilo bi me, ce bi z mano delile vasa mnenja. Torej, kako se vam zdi?
01. april 2018
neeeeeeeext
men je zgodba super *__*
01. april 2018
neexttt
super jee
01. april 2018
neeext!
men je zgodba zlo dobra c;
01. april 2018
super zgodba, Next
02. april 2018
neeeeeeeeeeeeext
02. april 2018
Next
05. april 2018
Next
11. april 2018
PART 4
*Michael* Ko mi je Luke povedal, da ima Gemma porezano roko, sem pretresen odšel do njene sobe. Potrkal sem. "Gemma? Smem vstopiti?" sem vprašal malo prestrašen. "Da." mi je odgovorila. Počasi sem vstopil in jo zagledal, kako objokana leži na postelji. "Hej..." sem rekel, "je to kar je Luke rekel resnično?" sem jo vprašal. Pokimala je in še bolj začela jokat. Objel sem jo. Postalo mi je hudo in na jok je šlo tudi meni, ampak nisem začel jokati. "Bi te motilo, če bi jaz prišel spat k tebi, da si neboš ponoči kaj naredila?" sem jo vprašal. Spet je samo pokimala. Po dveh minutah nadležne tišine sem jo vprašal: "Kaj bi danes rada počela? V mislih sem imel, da bi šli v hišo strahov, ki so jo na novo postavili 3 ulice naprej od naše hiše." "Lahko." je odgovorila. Ko se je hotela malo premakniti, je dala roke izpod odeje in videl sem zareze. Nisem hotel strmeti vanje, ker so bile grozne. Opogumil sem se in jo vprašal: "Zakaj si to naredila?" "Začela sem, ker si ti odšel in sem te pogrešala, in ker te ni bilo so me sošolke začele zafrkavati. Rekle so da si idiot in da hodiš na turneje samo zaradi denarja, potem sta se ločila še starša ... Pred včerajšnjim sem sošolko boksnila v trebuh, ker se je spet zafrkavala iz tebe, zato so me vrgli iz šole." je rekla užaljeno. "Zakaj si se nanjo spravila zaradi mene? Veš, da to kar je rekla ni res." sem ji rekel. "Ker te imam rada in nočem, da tako govori o tebi." mi je odvrnila s solznimi očmi. Objel sem jo.
*Gemma*
Po kosilu so fantje spet igrali igrice na televiziji, jaz pa sem šla v sobo in vzela svoj prenosnik ter po skype-u poklicala mamo. Oglasila se je.
"Hej!" Sem rekla.
"Živjo, kako si?" Me je vprašala.
"Bom že preživela ... in ti?"
"V redu sem. Kako je Michael?" Me je vprašala.
"Pobarval se je na zeleno." Sem ji odgovorila. Čudno me je pogledala. Nadaljevali sva pogovor o raznih splošnih stvareh, nato pa je rekla da mora v trgovino. Poslovili sva se. Ko sem pogledala na uro, sem videla da je ura že pol šestih, o moj bog, kako dolgo sva se pogovarjali. Po nekaj minutah je v sobo stopil Michael.
"Si pripravljena?"
"Pripravljena na kaj?" Sem ga čudno pogledala.
"Ja zmenili smo se da gremo zvečer v hišo strahov," mi je odvrnil.
Točno, zdaj sem se šele spomnila.
"Ja, takoj bom." Sem mu rekla in je odšel iz sobe. Preoblekla sem se v kratke, malo strgane kavbojke in oblekla črno Nirvanino majico. Odšla sem po stopnicah navzdol in fantje so me že čakali. Obula sem se še črne All Starke in smo odšli. Med potjo so se Michael, Calum in Ashton nekaj skupaj smejali, Luke pa je hodil za njimi in jih samo opazoval, jaz pa sem opazovala njega. Bil je tako prikupen. Zanima me, zakaj se ne pogovarja z njimi, zato sem rekla:
"Luke?" Pogledal me je. O moj bog kaj na sedaj rečem?!
"Kako si?" Sem ga vprašala. Joj, bog ve kako čudno sem izpadla.
"V redu ..." je odgovoril prijazno in se mi nasmehnil. Očitno se mu ni zdelo čudno, da sem ga kar na lepem vprašala kako je. "... kako si pa ti?" Me je vprašal.
"Bom preživela." Sem mu odgovorila. Samo pokimal je in nadaljeval z opazovanjem.
"Zakaj se pa ne pogovarjaš z njimi?" Sem ga vprašala. Pogledal me je in se je nasmejal. Sem že omenila, da ima popoln nasmeh? "Jih vidiš?" Me je vprašal, "smejijo se neki brezvezni stvari ... Sploh nima smisla, kot otroci so." Je rekel in sem se zasmejala. Potem ni nič več rekel, jaz pa tudi ne.
Nekaj časa smo še hodili, nato pa prišli do neke majhne hiške, na kateri je pisalo z rdečo barvo HIŠA STRAHOV, izgledalo je, kot da bi bilo napisano s krvjo. Fantje so se nasmejali, jaz pa verjetno izgledam kot prestrašen cucek.
"Gremo noter!" Je zavpil Calum in odšli smo proti vratom. Tam je bila že kar dolga vrsta ljudi, ki so čakali na vstop. Ko smo prišli na vrsto, smo gospodu, ki je stal pred vrati in pobiral vstopnino dali denar in on nas je poslal skozi stara, škripajoča se vrata v temno hišo. Vstopili smo v hišo in hodimo po nekakšnem dolgem hodniku. Po stenah so pribiti svečniki in na njem gorijo sveče. To je pa tudi edina osvetlitev. Fantje so bili tiho in so samo opazovali. Počasi smo se premikali naprej. Ravno sem hotela fante vprašati kakšna hiša strahov je to, če ni nič strašnega, ko je nekdo pred nas vrgel okostnjaka, ki je izgledal kot da bi bil pravi. Okoli vratu je imel vrv, da izgleda kot da bi ga nekdo obesil. Iz njega so visele ogabne stvari, ki naj bi prikazovale že na pol odpadlo kožo, raztrgana oblačila in organe. Ker se je kar naenkrat pojavil pred nami, sem se ga ustrašila in zacvilila. Istočasno sem prijela še Luka za roko, saj mi je bil najbližje. Zardela sem ampak upam da nihče ni opazil, ker je bila tema. Ko sem ga hotela izpustiti mi je Luke vrnil prijem in mi v uho zašepetal: "da te ne bo strah." Če sem prav videla, mi je pomežiknil, ampak nisem prepričana ker je tema. V hiši smo bili pol ure in vedno bolj me je bilo strah, zato sem vedno močneje držala Luka za roko. Ko smo obhodili vso hišo, smo prišli skozi zadnja vrata ven. Zunaj so naju z Lukom Calum, Michael in Ashton čudno gledali, potem pa se je Luke oglasil:
"A veš da me še vedno držiš za roko?" Me je vprašal. Zardela sem in sem ga hitro izpustila.
"Nisem rekel da me moti", je rekel in se nasmejal, jaz pa sem ostala tiho in še bolj zardela. Tisti dan se nisva nič več pogovarjala. Ko smo prišli domov, sem takoj tekla v sobo. Ležim na postelji in razmišljam o Lukovi roki, ki sem jo imela čast držati cele pol ure. Potem sem počasi postajala zaspana in sem zaspala ...
*************************
vem da ni nedelja, ampak sem pozabila objavljat enjoy n hope you like it
19. april 2018
Next
19. april 2018
Next
19. april 2018
nexttt
19. april 2018
neexttt
20. april 2018
Next
20. april 2018
neeexttt
20. april 2018
neeeeext
20. april 2018
Tisti stavek, da razmišlja u Lukovi roki, ker jo je imela čast držati pol ure. Prsežm, da sem crkvala od smeha
Next
21. april 2018
neext
22. april 2018
nextt
26. april 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg