Forum
CAST:
Maia Mitchell as Kayleigh Tessa Miller
Barbara Palvin as Amber Janet Matthews
Liam Payne as Liam Payne
Harry Styles as Harry Styles
Niall Horan as Niall Horan
Zayn Malik as Zayn Malik
Louis Tomlinson as Louis Tomlinson
Dylan O'Brien as Dylan O'Brien

FLASHBACK
»Kay, nekaj ti moram povedat.« je začel Liam. Vedela sem, da bo nekaj šlo narobe. Čutila sem to.
»Tudi jaz tebi.« sem rekla in se neopazno pobožala po trebuhu. Strah me je bilo kaj bo rekel. »Kar ti začni.« sem še dodala in se skušala čim bolj prepričljivo nasmehniti.
»Veš, Kay. To poletje je bilo res nekaj lepega, super sva se imela in ničesar ne obžalujem ampak to je bila le avantura za čez poletje.« je začel in v očeh so se mi počasi začele nabirati solze. »Slišal sem se z Danielle. Tudi videla sva se in Kay! Zaročila sva se!« je končal. Moje srce je bilo v trenutku zlomljeno. Čutila sem kako se je dal na dva dela. Solze so mi stekle po licih. Nisem vedela kaj naj rečem.
»Oprosti, Kay. Rad te imam.« je rekel in me pobožal po licih, da je obrisal solze.
»Rad me imaš? Liam, rad me imaš? Se hecaš? Tako rad me imaš, da mi priznaš, da sem bila le avantura zate in da se boš poročil s punco, ki ti je nekako uničila življenje? Ti nimaš pojma kaj je ljubezen, Liam Payne!« sem butnila in solze so mi še bolj tekle po licih. Presenečeno me je gledal, jaz pa sem le stekla do apartmaja. Vrgla sem se na posteljo in glavo zakopala v vzglavnik. Nikoli ne boš izvedel, Liam. Nikoli.

2 YEARS LATER
»Boš zmogla sama, Kay? Res ne želiš, da grem z vama?« me je že stotič vprašala mami, ko sem pakirala še zadnje stvari.
»V redu bova, obljubim. Takoj, ko prideva te pokličem ali pa ti napišem.« sem jo poskušala pomiriti. »Sploh pa bo tam tudi Amber.« sem še dodala in jo poljubila na lice.
»Prav. Grem po Zaro, se dobimo na vrtu.« je rekla in že je ni bilo več. Bilo me je tako strah. Sama s svojo dve leti staro hčerko v London. Nimam pojma kako mi bo uspelo. V kovček sem končno dala še zadnje stvari in skupaj s stvarmi odšla na vrt.
»Morata res oditi? Vama ni tukaj všeč?« me je skušal prepričati oči. Kako ju bom pogrešala!
»Veš, da nama je tukaj všeč najbolj na celem svetu. Ampak veš, da morava tudi zaživeti.« sem rekla in prijela Zaro v naročje. »Kajne, ljubica?« sem jo vprašala in v odgovor se je nasmehnila z najlepšim nasmehom. Bila je najlepši otrok na svetu. Sovražila sem samo to, da je bila prekleto podobna Liamu. Moji največji ljubezni.
»Pojdimo, da ne zamudita leta. Čeprav bi najraje, da ga.« se je pošalila mami in malo sem jo grdo pogledala a potem sem se le zasmejala. Sedli smo v avto in se peljali do letališča, kjer bom zapustila Sydney in odšla v London. Veselim se a hkrati me je tako zelo strah, da bi se skrila v omaro. Po pol urah smo le prispeli na letališče. Oči je iz prtljažnika vzel moj ogromen kovček in nahrbtnik.
»Nočem se posloviti od vaju dveh, bučke.« je rekel in moje oči so se orosile. »Tudi jaz nočem, da gresta. Ne bi še malo razmislila, Kay?« se je strinjala z njim mami, ki je držala smejočo se Zaro v naročju.
»Ne, mami. Odšli bova.« sem bila odločna. Na ramena sem si dala nahrbtnik, v eni roki sem držala svojo princesko in v drugi sem vlekla svoj ogromen kovček.
»Oditi morava. Se slišimo.« sem rekla in ju močno objela. »Zara, daj poljubčka babi in dediju.« sem še dodala in tudi njo zasujeta z objemi in poljubčki. V slovo jima pomaham in že za nama izginja vsaka sled. Čez 5 minut že sediva na letalu, ki se pripravlja na vzlet. Adijo Sydney, pozdravljen London! Naj bo sreča tokrat na moji strani. Let je bil naporen in bila sem vesela, ko sva pristali. Z vso kramo, ki sem jo vlačila iz Sydneya sva končno sedli v taksi, ki naju je peljal do najinega stanovanja. Ura je bila šest zvečer in bila sem tako utrujena, da sem komaj stala na svojih nogah.
»Mami, igrala.« je nič kaj utrujeno rekla Zara. Nasmehnila sem se.
»Počakaj, da mamica vse zloži iz kovčka. Potem se bova igrali.« sem ji razložila in prikimala je. Iz nahrbtnika sem ji dala knjigo in plišastega pingvina potem pa sem se spravila razpakirat. Na hitro sem še napisala mami sms, da sva prispeli. Po pol urah, ko sem vse na hitro zložila iz kovčka v omare sem se le posvetila Zari, ki se je še vedno sama igrala. Poljubila sem jo na lice.
»Kaj bova večerjali?« sem jo vprašala.
»Kosmiče!« je rekla in že sem hitela pripravljat večerjo. Ko sva pojedli sem poiskala svežo pižamo in šla svojo princeso stuširat. Raje ne bom omenjala, da je bila vsa kopalnica mokra. Nesla sem jo v posteljico, ji prebrala pravljico in kmalu je zaspala. Tudi sama sem skočila pod tuš in se odpravila v posteljo.
Amber! Z Zaro sva prispeli. Se vidimo jutri.
xx, K

Sms sem poslala svoji najboljši prijateljici nato pa zaspala.

upam, da vam bo všeč next?

Zara:
17. junij 2017
Next!!!!!
18. junij 2017
Hvala ti za Next



KAYLEIGH TESSA MILLER

Budilka me je zbudila že ob šestih zjutraj. Priznam, da sem se komaj spravila iz postelje do omare, kjer sem iz omare vzela sveže spodnje perilo, črne hlače in kraljevo modro srajco. Skočila sem pod tuš in si na obraz nanesla malo pudra, maskare in senčil. Lase sem si spela v figo. Ko sem odpravila svojo jutranjo rutino sem šla zbudit Zaro.
»Dobro jutro, princesa. Pridi k mamici.« sem nežno rekla in zasmejala se je. Nahranila sem jo in oblekla, saj bo danes njen prvi dan v vrtcu in moj prvi dan v novi službi. Delala bom v nekem podjetju, ki se ukvarja z modo. Šef v podjetju sploh ne dela ampak dela preko doma. Zanimivo. Kmalu sva sedli v avto in se odpeljali v vrtec.
»Pozdravljeni, vi ste verjetno gospa Miller.« mi reče prijazna vzgojiteljica, srednjih let.
Nasmehnem se in ji podam roko. »Ja, Kayleigh Miller in to je Zara.« rečem.
»Veseli me, da ste izbrali naš vrtec.« zadovoljno reče.
»Ljubica, mami gre v službo. Tukaj se boš zabavala z drugimi otroci, velja? Mami kmalu pride.« ji rečem in jo poljubim. Hitro odhitim v službo, saj nočem biti že prvi dan pozna.

**********************************************************************

Prispem pred ogromno podjetje. GREY'S. Tiho si v glavi preberem in vstopim čez ogromna vrata. Poiščem informacije in ker ni nobenega, pozvonim na zvonček. Po nekaj minutah pride zmedena gospodična.
»Oprostite, toliko dela imamo. Želite?« me vpraša in kar malo se mi zasmili.
»Prišla sem na razgovor za službo tajnice, ki jo potrebujete.« rahlo živčno povem. Nasmehne se.
»Oh, seveda. Pri gospodiču Tomlinsonu.« reče in skomignem. »Danes imate srečo, saj je tukaj osebno.« še doda in v trebuhu čutim slabost. Kislo se nasmehnem.
»Pospremila vas bom. Verjetno vas pričakuje.« reče in že ji sledim proti dvigalu, ki pelje v šesto nadstropje.
»Živčni?« vpraša. Se res tako opazi?
»Malo pa res. Saj veste kako je prvič.« ji prijazno odgovorim.
»V redu bo. Boste videli.« reče in že izstopiva iz dvigala. Hodnik je v steklu in zelo dolg. Ustaviva se pri pisarni, kjer piše Tomlinson. Srce mi razbija. Preslišim kaj gospodična iz informacij govori. Vidim kretnjo, ki nakaže naj vstopim.
»Zakaj ste tu?« ostro vpraša, pogleda nisem deležna.
»Ker potrebujem službo.« odgovorim kar se da prijazno.
»Zakaj?« spet isto vprašanje. Pa kaj temu človeku ni jasno? A je zaostal?
»Ker potrebujem denar.« rečem.
»Denar potrebuješ za kaj?« sprašuje. Halo? Mislim, da je res malo zaostal.
»Oprostite ampak to ni vaša stvar.« rečem prijazno in se nasmehnem. Šele zdaj ugotovim, da še vedno stojim namesto sedim. Premakne se in me pogleda. Zre mi direktno v oči. V trebuhu dobim čuden občutek. Tega tipa od nekje poznam. Vem, da ga. Pogoltnem slino.
»Louis Tomlinson, šef.« mi poda roko. Sranje. Sranje. Sranje. Oh, a sem že rekla, da je to sranje?
»Tessa Miller.« se predstavim s svojim srednjim imenom. Ne sme me prepoznati. Nikakor. N i k a k o r.
»Torej, Tessa. Službo rabiš.« začne in kot kužek prikimam. »Tvoja je. Začenjaš ob 8. uri in končaš ob 15. uri.« doda in presenečeno ga pogledam.
»Kako mislite, da je moja? Kar tako? Brez življenjepisa in takih reči?« butasto vprašam, saj mi ni nič jasno.
»Ja, kar tako. Ker si mi všeč.« reče in se mi približa. Diši zelo lepo, priznam. Privlačen je, priznam. Tako zelo blizu stoji, da se mi kolena začnejo tresti. Spet pogoltnem slino. Res je privlačen. Kay, prekleto! Ne sme me prepoznati. Nikakor, nikoli.
»Am, hvala. Se mi zdi.« rečem in se odmaknem, da pridem do zraka.
»Zdaj lahko greš, Tessa.« mi s seksi glasom reče. »In jutri zjutraj želim kavo z mlekom. Točno ob osmih.« še doda in se spet vrne za računalnik.
»Sem mislila, da ne delate v podjetju ampak od doma.« bleknem. Kay, si normalna? Ne, nisi. Kaj hudiča sprašuješ?
»Zdaj imam razlog, da bom delal tu.« z zlobno seksi nasmeškom reče. Nasmehnem se mu nazaj in hitro odidem iz pisarne. Pot do pritličja se mi nenormalno vleče in nujno potrebujem kozarec vode. Končno se dvigalo ustavi in jaz kar zletim do informacij, kjer imajo aparat z vodo.
»Kako je šlo?« me vpraša tista gospodična od prej.
»Super, dobila sem službo.« rečem in čestita mi.
»Mimogrede, moje ime je Katie. Verjetno boš rabila prijateljico.« mi ponudi roko.
»Ka- am. Tessa« se predstavim tudi jaz. Spet s svojim srednjim imenom. Nekaj časa še govoriva o najinem šefu nato pa se poslovim. Odšla sem v trgovino, kjer sem kupila testenine, da bova z Zaro lahko imeli kosilo. Zmoti me pisk telefona.
Danes ob štirih pridem k tebi, na kosilo. Skuhaj kaj dobrega (beri: tvoje okusne testenine s tuno)
xoxo, A

Sporočilu se nasmejem in poiščem polico, kjer hranijo tuno. Nabavim vse potrebno in se odpeljem v vrtec po hči. Ko prideva ji prižgem risanke, da lahko v miru skuham. Pet minut do štirih pozvoni.
»Amber Janet Matthews!« rečem in ji padem v objem.
»Oh, Kay, moja ljuba Kay!« me oponaša in skupaj padeva v smeh. »Kje je moja princesa?« še vpraša in s prstom pokažem proti dnevni sobi.
»Zara, miška!« reče in jo zasuje s poljubčki. Kot vedno je navdušena in se samo sladko smeji. Iz omare vzamem krožnike in jih napolnim s testeninam.
»Kosilo.« rečem in Amber v naročju z Zaro takoj prihiti.
»Kay, ne mi zamerit ampak… tvoj otrok niti malo ni Millerjev.« blekne in v srcu me zbode. Čutim kako moje srce spet začne razpadati.
»Vem.« ji odgovorim in začnem jesti, zraven pa hranim še Zaro. Po kosilu se vse zleknemo na kavč in se do večera ne premaknemo. Ob sedmih naju Amber zapusti, jaz pa opravim večerno rutino. Spravim naju spat in razmišljam o jutrišnjem dnevu v službi. London, kaj za vraga si mi to prinesel?

Next?
18. junij 2017
Oooo to bo pa še zanimivo
Next
29. junij 2017
Hello tuki je nov Next.



KAYLEIGH TESSA MILLER

Zjutraj kot po navadi uredim sebe in svojo hči ter jo odpeljem v vrtec. Hitim, da slučajno ne zamudim svojega prvega dne v novi službi. Na mojo srečo trenutno stojim v dolgi koloni in čakam, da se sploh kam premaknem. Živčno preklinjam in trobim. Ura je že petnajst minut do osmih in jaz še vedno stojim v koloni. Prekleto. To se ne bo dobro končalo. Čutim. Ko se končno premaknemo pritisnem na plin in dobesedno drvim do službe.
»Jutro, Katie.« rečem in odhitim proti dvigalu.
»Tessa, kava za gospoda.« reče in mi poda skodelico. »Z mlekom.« še doda in hvaležno se ji nasmehnem. Ura je že deset čez osem in vem, da se bo moje življenje končalo. Moja hči bo ostala brez mami! Previdno potrkam in počakam na naprej.
»Pozni ste, gdč. Tessa.« me okara in srce mi razbija.
»Na cesti je bila gneča, res mi je žal. Ne bo se ponovilo.« se začnem opravičevati in na njegovem obrazu igra zloben nasmešek. Zakaj se ga tako bojiš, Kay? Saj ga poznaš ampak on tega ne ve.
»Kava?« vpraša in podam mu skodelico. Slečem svoj plašč in ga obesim.
»Tessa, vam je že kdo rekel, da ste zelo lepi?« reče in zdrznem se. Oh, Louis, ko bi ti le vedel!
»Ja, mi je.« ostro rečem in sedem za svojo mizo. Ob njem sem tako živčna, da se mi tresejo roke. Če bo ugotovil kdo sem ne bo dobro. Še hujše, to bo katastrofa. Zame in za Zaro. Očitno nimajo več banda. Gledam v papirje, da se le malo zamotim in odženem svoje temne scenarije iz glave. Poskušam biti skoncentrirana ampak moja glava tega ne dopušča.
»Ste samski, gdč. Tessa?« vpraša. Resno? Sem v službi ali na skritem zmenku?
»Ni vaša stvar.« odgovorim brez, da pogledam vanj. Čutim, da je ozračje napeto.
»Dokler delate z mano to je moja stvar. Moram vedeti ali lahko imam kaj z vami ali ne.« reče in sede pred menoj. Šokirana sem. Gledam v njegove oči, ki merijo direktno vame.
»Sem. Ampak midva… To se ne bo nikoli zgodilo.« rečem. To se ne bo zgodilo. To se ne sme zgoditi. Niti pomisliti ne smem na to.
»Kako ste lahko tako prepričani?« še vedno dreza in moje potrpljenje popušča. Najraje bi mu povedala vso resnico.
»Pač.« rečem in končno nastane tišina. Buljim v papirje, delam razne razpredelnice, urejam bilance. Križ me tako boli, da bom umrla. Louis se neprestano sprehaja po pisarni. Kot, da mi ne zaupa. Kot, da čuti, da nekaj skrivam.
»Kaj je narobe, g. Tomlinson? Imate problem?« se končno opogumim vprašat, saj mi gre na živce.
»Ne, nobenega problema.« mirno reče.
»Zakaj potem postopate po pisarni?« še vedno sprašujem.
»Ni vaša stvar, Tessa.« odgovori in utihnem. Komaj čakam, da lahko grem na kosilo. Da se malo sprostim in mirno zadiham. Glede na delo, ki ga imam ura do mojega kosila hitro mine.
»Na kosilo grem.« rečem, vzamem plašč in se obrnem na petah.
»Počasi.« reče in mi prekriža pot. Pa kaj hudiča bi zdaj rad? Naj me samo pusti pri miru. Zavzdihnem.
»Lačna sem.« rečem in čakam, da me moj šef spusti.
»Bi šli z mano na večerjo?« živčno vpraša. Malo me preseneti a nasmehnem se.
»Ste bili zato tako živčni, g. Tomlinson? Ste se me bali vprašati?« ga začnem dražiti.
»Morda.« hladno odgovori. Tudi moj nasmeh izgine z obraza. Ne vem kaj naj odgovorim. Vem, da bi bilo prenevarno. Res mu ne smem dopustiti, da mu postanem všeč. Ali pa da spozna Zaro.
»Mogoče.« bleknem in zapustim pisarno. V jedilnici si vzamem kosilo in sedem za prazno mizo. Razmišljam v kakšno sranje spravljam sama sebe in kako nevarno igro bom igrala, če res greva na večerjo. Iz mojih misli me zmoti Katie.
»A je prosto?« vpraša in prikimam. »Torej, si se že navadila?« me prijazno vpraša.
»Ja, recimo.« rečem in zbašem solato vase. Nekaj časa še klepetava in praktično izvem vse o njenem življenju. Ima fanta s katerim živita v manjšem stanovanju, on dela kot gostinec, načrtujeta otroka in poroko in bla bla bla. Po kosilu se posloviva in spet se odpravim proti pisarni. Na mojo srečo je pisarna prazna. Na svoji mizi vidim listek s sporočilom.

Večerja jutri ob devetih zvečer. Več informacij jutri.
Louis


Očitno je že odšel. Tudi jaz na hitro dokončam svoje delo in se odpravim v vrtec, kjer poberem svojo hči. Doma jo zamotim z risankami medtem, ko ji pripravljam pozno kosilo. Zmoti me zvok mojega telefona. Neznana številka. Nekaj časa oklevam potem pa se oglasim.
»Prosim?« rečem previdno.
»Gdč. Tessa?« se oglasi poznan glas na drugi strani. Louis.
»Ja, želite?« sem uradna. Moje srce ponovno razbija in v trebuhu imam res čuden občutek. Kje za vraga je dobil mojo številko?
»Ste videli sporočilo?« vpraša.
»Sem. Kje ste dobili mojo številko?« tokrat vprašam jaz.
»Imam svoje vire, Tessa. Se vidiva jutri.« reče in prekine. Končno zadiham in v glavi še vedno premlevam kaj se je pravkar zgodilo. V kakšno nevarno igro se spuščam. To bo katastrofa.

**********************************************************************
mnenje? kaj bi se lahko zgodil na večerji in o kakšni nevarni igri se gre?
29. junij 2017
To pa še bo zanimivo hahaha
Komaj čakam nadaljevanje
Super je vedno me presenetiš z razpletom
Ja če bo srečal Zaro bo takoj pogruntu da je Liamova in cela laž se bo sesula
Next
29. junij 2017
Ojla, tuki je nov Next

LOUIS TOMLINSON
Že odkar je prvič vstopila v mojo pisarno mi ne da miru. Njen naglas, njene obrazne poteze, njen karakter. Tako prekleto mi je znana pa se ne morem spomniti od kje. Priznam, tako lepa je in čeprav se do mene obnaša hladno me to privlači. Ona me privlači. Nimam pojma zakaj je tako skrivnostna a vem, da bom izvedel prej ali slej. Naredil bom vse, da ji postanem všeč, da ne bo mogla brez mene. O njej razmišljam že odkar sva prekinila s klicem. Veselim se večerje z njo, neučakan sem. Želim si jo spet videti. Tako močno.

KAYLEIGH TESSA MILLER
Ne morem zaspati že odkar sva prekinila s klicem. Vem, da mi ne sme biti všeč in se moram držati svojih pravil, ki sem si jih zadala. Nikoli ne sme izvedeti kdo sem. Zanj bom Tessa. Skrivnostna Tessa. Toliko vprašanj imam v glavi. Ali se še druži z Liamom, ali imajo še band? Ne vem ali naj sploh grem na to večerjo ali ne. Po dolgem času razmišljanja končno zaspim.
Šest zjutraj. Vsak dan ista rutina. Le da se danes vlečem kot kakšen polž. Tako strah me je, da bo spet omenil večerjo. Namesto hlač si danes oblečem črno obleko, ki mi sega skoraj do kolen. Lase sem pustila, da mi padajo prosto po hrbtu. Naličim se močneje kot po navadi. Zbudim Zaro, jo oblečem in že sva v avtu. Za spremembo danes ni gneče in pridem celo pol ure prej. V jedilnici skuham kavo z mlekom za gospoda šefa in zame.
»Kaj pa ti tako zgodaj?« me rahlo prestraši Katie, ko vstopi. Danes res zgleda obupno.
»Promet je redek. Celo.« rečem in se nasmehnem. »Težka noč?« vprašam in prime se za glavo.
»Sploh ne vprašaj! Fantova sestra je imela rojstni dan. Do dveh zjutraj smo pili tekile. Tako me boli glava, da bom umrla. Da ne omenjam kako utrujena sem.« se razgovori in sede za mizo. Ker se mi zasmili še za njo skuham kavo.
»Ti lahko nekaj zaupam?« jo negotovo vprašam. Privzdigne obrv.
»Ja, seveda.« reče in podam ji kavo. »Hvala za tole.« še doda in sedem nasproti nje.
»Šef me je povabil na večerjo.« mi gre težko z jezika ampak nekomu moram povedat. Šokirano me gleda, reče popolnoma nič. »No, a boš kaj rekla?« vprašam.
»Oprosti, šokirana sem. Ta tip še v življenju ni šel ven s sodelavko. Očitno si mu všeč.« odgovori. Rahlo postanem živčna. Ne smem mu bit všeč, nikakor. V miru spijeva kavo nato pa greva vsaka na svoje delovno mesto. Čutim, da bo dan še dolg in napet. Ko je ura pol devetih in mojega šefa še ni me malo zaskrbi. Upam, da se mu ni kaj zgodilo. Tudi devet gre mimo, njega od nikjer.
»Dobro jutro, gdč. Tessa.« me pozdravi, ob desetih, ko se le spomni, da ima službo.
»Dober dan.« hladno rečem. Oči imam še vedno uprte v računalnik. Ne spregovoriva več niti besede. Malo me jezi, da ne omeni večerje ali klica. Prav, tudi jaz ne bom. Ko je ura poldne se odpravim na kosilo.
»Upam, da boš do večera lačna.« reče. Zavijem z očmi a hvala bogu me ne vidi. Izginem iz pisarne, v pritličju počakam Katie.
»In? Kaj novega, golobčka?« vpraša in se zasmeje.
»Nobena golobčka nisva in ne, nič ni novega.« ji odgovorim. Za kosilo si vzamem lazanjo in zeleno solato. Sedeva tam kot po navadi.
»Še tri ure. Zmešalo se mi bo, Tess. Prisežem.« prekine tišino. Njej se bo zmešalo? Njej? Meni se bo, ker delam z najboljšim prijateljem od svojega bivšega, ki me vabi na večerjo.
»Tudi meni. Toliko dela imam, da se ne vidim ven.« potarnam. Ko pojeva se spet vrneva na delovno mesto. Vidim, da Louisa ni notri zato lažje diham. Ura se mi tako vleče, da bi lahko zaspala.
»Še nisi šla domov?« vpraša Louis, ko se vrne z ne vem kod.
»Očitno ne.« odgovorim in nadaljujem z delom. Zavzdihne in sede za svojo mizo. Zrak poVečestane napet in komaj čakam, da grem domov. Zmoti me pisk mojega telefona. Amber. Čisto sem pozabila, da sem ji napisala, če bo lahko zvečer čuvala Zaro.

Večerja s tvojim šefom še velja?
A.


Oh, Amber, ko bi le vedela kdo je moj šef. Odpišem z 'ne vem še točno, ti javim.'
»Vam piše fant?« reče Louis. Pogledam ga. Vidim malo ljubosumja v njegovih očeh.
»Ne, noben fant mi ne piše.« povem resnico. Izklopim računalnik in se odpravim domov.
»Nisem ti še povedal, da si danes zelo lepa, Tessa. Obleke ti bolj pristajajo kot hlače.« reče in čutim, da je bil to namig, da naj bom zvečer v obleki. Nasmehnem se in odidem. Zvečer bo še zanimivo. Le kaj me čaka?

Next?
02. julij 2017
Hahaha ummm mogoče si je Louis zmislu dvojni zmenek
Next
04. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg