Forum
u56641
u56641
Krajša zgodba o duhovih, naslov je Propad družine Kane

-----

1885 – Walter Kane, trgovinski mogotec, se je odločil preseliti na podeželje. Pri svojih petindvajsetih je storil že več kot kak petdesetletnik. Naredil je svojo trgovinsko verigo, povezal se z Indijo in drugimi eksotičnimi destinacijami, ter postal eden izmed prvih grosistov po svetu. Njegova čudovita žena, Suzana, je bila rosnih sedemnajst, ko se je poročila z Walterjem. Walter je dal zgraditi veliko graščino na hribu majhne vasi. S svojim prihodom je v mesto prinesel industrijo, in celotno mesto rešil lakote in stradanja. Mesto ga je vzljubilo in ga kasneje volilo za župana. Walter je dobil toliko zaslužkov, da so malo vas, zdaj že mestece, poimenovali po njem: Kanetown. Čeprav pa Walter ni imel sreče v zasebnem življenju. V štirih letih je Suzana kar trikrat splavila. Nista imela sreče. Suzani je sčasoma le uspelo zanositi in leta 1893 je rodila sina. Malega Nikolaja so krstili in živeli v miru. Dokler se niso začele dogajati čudne stvari. Ko je bil Nikolaj star kakšnih petnajst let, je začel slišati glasove. Glasove v glavi, ki so mu govorili mnogo stvari. Tudi ponoči ni mogel spati zaradi njih. Zaradi glasov se mu je začelo mešati. Neke nevihtne noči leta 1908, se je na graščini zgodila tragedija. Walter in Suzana sta bila brutalno umorjena, vendar Walterjevega trupla nikoli niso našli. Nikolaj je bil edini preživeli. In edini dedič.

-----

iK
05. avgust 2011
kje si pa to dobu?!
05. avgust 2011
u56641
u56641
iz glave sm potegnu =P
05. avgust 2011
u56641
u56641
1930 – Nikolaj si je ustvaril čudovito družinsko življenje. Z ženo Rebeko sta imela tri otroke: hčeri Margareto in Melindo, ter sina Walterja. Nikolaj je vse od smrti staršev srečno živel. Glasov ni slišal že dobrih dvajset let. Posli so še vedno cveteli in Nikolaj je zgradil imperij. Najstarejša hčer, sedemnajstletna Margareta, se je učila igrati klavir in bila v šoli odlična. Desetletna Melinda se je raje ukvarjala s svojo kolekcijo punčk, ki jih je oče prinesel s celega sveta, triletni Walter pa je najraje spal. Rebeka je bila ponosna na svoje otroke. Vanje je vložila ves svoj trud. Kanetown je rasel. Mestece je postalo mesto. Vaščani so postali meščani. Na Kaneovi graščini je delalo mnogo hlapcev, med njimi tudi mlad fant po imenu Erik. Z Margareto sta se zaljubila. Vedela sta, da je njuna ljubezen prepovedana, a sta se vseeno predala erotičnim užitkom. Ko je Nikolaj zvedel za to je pregnal Erika z graščine. Margareta je bila več mesecev zaprta vase. Podnevi in ponoči je samo jokala. V glavo so se ji prikradli glasovi. Isti glasovi, kot jih je leta prej poslušal njen oče. Tudi pri njej so se glasovi končali. Ko se je končalo življenje njenih dragih. Kanetown je ponovno zadela tragedija. Tokrat hujša kot pred dvaindvajsetimi leti. Maria, Kaneova gospodinja je nekega sončnega nedeljskega jutra vstopila v kuhinjo. Kar je videla, jo je preganjalo vse do njene smrti. Nikolaj, Rebeka in mali Walter so sedeli za mizo. Mrtvi. Nikolaj je imel prerezan vrat in z odprtimi očmi je zrl v sina. Rebeka je ležala na mizi, z nožem v hrbtu. Walter, on je pa dobil ves ostali pribor. V glavo. Margareta je stala sredi mlake krvi in si nekaj prepevala. Policisti so jo prijeli in za svoje dejanje je dobila dosmrtno ječo. V zaporu ni bila dolgo, saj si je vzela življenje po enem mesecu. Melindo so našli v spalnici staršev, kako se je skrivala pod posteljo. Njena neubogljivost ji je rešila življenje. Ko jo je mati klicala k zajtrku, se ni odzvala. Ko so Margareto peljali proti avtomobilu, je videla Melindo pri oknu. »Ne pusti se jim, Melinda. Ne poslušaj jih.« Melinda je ostala sama. Brez družine.

***

2007 – Zbudil se je iz nočne more. Ponovno. Že tretjo noč zapored je sanjal isto. Nekaj ga je lovilo. Bežal je, pa čeprav brezupno. Njegova ura je kazala komaj tri zjutraj. Imel je še dobre tri ure preden bi vstal. Čeprav se mu niti ni ljubilo na obisk k babici, je vseeno moral iti. Njegova babica je bila res že stara kot zemlja, in zelo tečna. Živela je v stari graščini, ki jo je zgradil že njen dedek. Celo mesto jo je poznalo kot zateženo gospo Kane. Seta niti ni preveč marala. Zaradi njegove mame. Zmeraj je govorila, da si njegova mama ni zaslužila njegovega očeta, in da je psihopatka. Njegova mati se je kasneje res ubila, saj je imela razne motnje. Takrat je cel pogreb njegova babica veselo vzklikala: »Saj sem vedela! Saj sem vam rekla!« Materina smrt ga je strla. Oče se je komaj dva meseca po tem na novo poročil. Setov brat, Aleksej, se poroke sploh ni udeležil. Sovražil je svojo mačeho, saj je menil, da bo nadomestila mamo. Prevzela njeno mesto. In ga je tudi poskušala. Liza se je na vsak način trudila ustreči Setu in Alekseju. Aleksej je sovražil to pozornost in Lizo odrival stran, Set pa ni bil tako sovražen do nje, zato se je Aleksej obrnil tudi proti njemu. Edina oseba, ki ji je še zaupal je bila babica. Njun oče ga je poslal živeti k njej, kjer Aleksej stanuje še danes. Skoraj leto dni že ni videl svojega starejšega brata, svojega branitelja. Zmeraj mu je stal ob strani in ga branil pred pretepači v šoli, in potem mu Set zapiči nož v hrbet. Aleksej je bil izdan od osebe, kateri je najbolj zaupal. Set se je premetaval po postelji. Ni mogel zaspati nazaj. Poslušal je tiktakanje ure in veje ki so se zaletavale ob okno. Bila je zelo vetrovna noč. Set si je zaželel občutiti veter. Vstal je iz postelje in se odpravil k oknu. Odprl ga je in veter ga je objel. Zaprl je oči in se zamislil nekje daleč stran, v boljšem življenju. Kjer ni tvoj oče deloholik, ki ga nikoli ni doma, kjer tvoja mačeha ni pohlepna izkoriščevalka, kjer te tvoj lasten brat ne prezira, in kjer tvoja babica ni sam satan. Ponovno je odprl oči in ugotovil, da ni nič dosegel s svojim sanjarjenjem. »Treba se je vrniti v realnost,« je rekel sam pri sebi. Odšel je v kopalnico. S svojimi čokoladno rjavimi očmi je zrl v samega sebe. Bil je tak, kot večina Kaneov. Vsi moški v družini so bili rjavolasci s čokoladno rjavimi očmi. Za sedemnajstletnika je bil popolnoma normalen. Pravzaprav bolj povprečen ne bi mogel biti. Njegov brat je bil vsaj mišičast, on je bil bolj suhcan. Ampak ne na sestradan način. Popravil si je razmršene lase. Ko je z rokami ravno popravljal lase, je opazil svoje znamenje na roki. Bil je v obliki črke K. K kot Kane. Ugasnil je luč in šel nazaj k oknu. Pogledal je po travniku za hišo. Trava se je nežno valovila v vetru. Sredi travnika je stala senca. Set je zrl v senco. Ni se premikala. Pomel si je oči, saj je mislil, da sanja. Ponovno jih je odprl. Sence ni bilo več. Travnik je bil prazen. Set je zaprl okno, in se ulegel nazaj v posteljo. Zazrl se je v strop in nejevoljno zavzdihnil: »Kanetown, prihajam. Spet.« V trenutku je zaspal.
07. avgust 2011
u56641
u56641
next?
07. avgust 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg