Forum
u125914
u125914
Dobrodošli!
To je zgodba, ki sem jo že napisala sama a jo bom še enkrat povedala vam. Torej... Prestrašeni?

En next za začetek.....

bi bral?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

02. maj 2014
u171163
u171163
Next
03. maj 2014
nextttttttt
25. maj 2014
u125914
u125914
Tečem. Mimo mene švigajo drevesa. Okoli mene je noč in komaj vidim svoje noge. Nato name posveti Luna.V daljavi lahko slišim zavijanje volkov.Ustavim se. Prestrašeno pogledam za seboj a še sanja se mi ne, kdo me lovi. Takrat jo zagledam. Sivo senco, ki švigne skozi mene in me prevrne nazaj. Pečina se odkruši.Padam....To je zadnje, česar se spomnim...
Zbudi me zvok budilke. Vstanem in pogladim svojo razmršeno pričesko. Čeprav brez očal, lahko še vedno razberem, kaj piše na koledarju. 13.avgust. Moj rojstni dan...
Zmagoslavno padem nazaj v mehko posteljo in uživam v tem trenutku.

Next?
01. junij 2014
next
01. junij 2014
u172733
u172733
Next
01. junij 2014
u171163
u171163
Next
01. junij 2014
Next
02. junij 2014
u125914
u125914
Next: Kmalu se mi zazdi, da imam dovolj poležavanja, zato vstanem in globoko zazeham. Nataknem si očala in se oblečem. Nato oddrvim v spodnje nadstropje. Vse se mi zazdi drugače kot ponavadi. Ne slišim maminega žvižganja, ne šelestenja sveže tiskanega časopisa. Nič. Le tiho šepetanje mame in očeta. Pred vrati v kuhinjo še malo po stojim, nato pa se vdam in vstopim. Oba takoj utihneta. Pogledam ju in onadva žalostno mene. Tudi moja mlajša sestrica Clarie neha jesti in začne strmeti vame z ogromnimi modrimi očmi."Srček.... klical je zdravnik iz Washingtona, in sporočil, da je tvoja babica.... hudo bolna. Zato sva se z očkom odločila, da........ jo greva obiskat. Vaju bo pazila soseda. Res, ne bo vama hudega." Je rekla mama z brezbarvnim glasom. Jaz sem strmela najprej v sestro, nato v mamo in očeta. Nisem mogla verjeti, saj je babica še nedavno izgledala zelo ..........'poskočno'. Tako sta kmalu pripravila kovčke in jih z velikim hrupom spravila po stopnicah na dvorišče. Naložila sta jih v avto, nama pomahala in se odpeljala. Medve pa sva s solzami v očeh in žalostjo v srcu čakali, da se vrneta..... Next?
02. junij 2014
nexxxt
02. junij 2014
u151962
u151962
En nasvet. Zelo neprofesionalno izgleda če daš preveč pikic kot to: ........
Daj samo tri ... in bo čisto v redu
Next!
02. junij 2014
u172733
u172733
Next
Sam ena majckena prosnja
Bi lahk mal na dle pisala
Drugac pa ful fajn
02. junij 2014
u171163
u171163
Neeeeext
03. junij 2014
Neeext
04. junij 2014
next
04. junij 2014
u155047
u155047
neeeeeext
04. junij 2014
nexxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttt
04. junij 2014
neeeeeeeeeeeeeeeext
04. junij 2014
u125914
u125914
Next: Tako sva odšli v hišo in se odločili, da se malo razvedriva, zato sva spekli palačinke. Prižgali sva si tudi glasbo in malce plesali, a sva omagali. Žalost in nešteta vprašanja so naju preganjala. Kot na primer: Bo babi v redu? Kdaj se bosta starša vrnila? Kaj, če se karkoli zaplete?...
Kmalu se nama ni več dalo razmišljati o teh rečeh, zato sva šli spat.
Naslednji dan sva se zbudili prepozno in zamudili v šolo. Vse to, zaradi tega, ker sva pozno v noč razmišljali o vsem živem.
Dan se je vlekel. Morda tudi zato, ker sem dobila prvo 2 v zgodovini. Pri angleščini! Bilo je skoraj nemogoče, kajti zelo rada sem imela ta predmet in vse besede sem znala že skoraj na pamet. A danes mi no šlo. Po koncu pouka sva se počasi vračali domov.Nisva govorili. Pot je bila dolga in zdelo se mi je, kot da hodiva že celo večnost. Tako sva mrko prestopili prag naše hiše.Nato sva se spogledali in odšli vsaka v svojo sobo. Jaz sem pisala nalogo. Minilo je samo nekaj minut, ko ko zaslišim zvonec. Din-don! Odhitela sem v spodnje nadstropje in pogledala skozi kukalo. Zagledal sem ogromnega moškega z velikim klobukom in črnimi brki. Previdno sem odprla.
"Ja?" rečem čisto tiho. "Jaz sem Lenart Bruke in prišel sem vama povedat, da ... sta vajina starša imela nesrečo. Letalo je namreč...strmoglavilo.Odpeljali vaju bomo k vajini daljni sorodnici Grace. Po vaju pridem jutri. Moje sožalje." Je spregovoril moški. Meni se je za tri utripe ustavilo srce. Bila sem v velikem šoku. Ko sem to povedla sestri se je najprej krohotala, nato pa sprevidela, da to ni bila šala in začela jokati kot dež. Ko se je pomirila sva začeli zlagati stvari v kovčke. Kmalu sva vse spakirali in se še zadnjič ulegli v najini mehki postelji. Next?
04. junij 2014
next.
04. junij 2014
Neeext!
05. junij 2014
u172733
u172733
Neeeexxxttt!!!
05. junij 2014
neeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxttttttttttttt
05. junij 2014
neeeeeeeeeeeeeext
05. junij 2014
u125914
u125914
Next; To je bil ta dan. Ko naju odpeljejo daleč stran, od vsega, kar imava radi. Vse to je bilo zdaj kilometre daleč za nama. Peljali sva se v gospodovem avtomobilu.Po prašni sivi cesti na oblačen dan.Ni se nama zdelo več vredno jokati, zato sva raje ostali tiho.Vozili smo se že ure dolgo in na koncu le prispeli. Vsaj tako je rekel gospod, kajti meni se ta stavba, ki se je razprostirala pred menoj, ni zdela preveč podobna hiši. Prej kakšni baraki ali podrtiji.Pred njo je stala razmajana ograja, ki se je, ali pa se mi je le zdelo, odprla sama... Tako smo zapeljali na dovoz. Izstopili smo in odšli proti vratom."Saj vesta, obnašajta se letom primerno!" je še rekel gospod, preden smo potrkali.Tok,Tok,Tok! Vrata so se s škripajočim zvoko, odprla. Za njimi pa nikogar.Resno sem že podvomila o normalnem delovanju mojih možganov. Tako nama je kovčke postavil pred vrata in se kar se da hitro odpeljal...Bili sva prepuščeni usodi...
07. junij 2014
u172733
u172733
Next <3
07. junij 2014
neeext
08. junij 2014
next
09. junij 2014
u101440
u101440
next
12. junij 2014
u125914
u125914
Nadaljevanje v pon. Sorry. Smo na morju.
Love ya
27. junij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg