Forum
Torej, da sprva vse pojasnim. Na wattpadu sem našla izjemno pisateljico, ki je napisala to zgodbo in jo napisala do konca. Meni je zgodba res izjemna in ker je v angleščini in nekateri ne znajo angleško tako dobro, da bi zgodbo popolnoma razumeli sem se odločila, da bom odprla to temo. Če hoče kdo sam prebrat zgodbo BlackVeilBridesGirl9 to je njeno uporabniško ime in ima še veliko odličnih zgodbic. Zgodba je seveda ff n meni se je zdela zelo čustvena. K zgodbi bom dodala enake slike in videje, tako da bo identično, le da bo prevedena. Upam, da boste uživali

***


***

Poglavje 1 Raven

To jutro sem se zbudila z grozo; nisem hotela v šolo. Za razliko od ostalih, ki gredo tja, jaz nimam prijateljev in zagotovo tudi ne fanta. Odkar sem bila mala sem bila drugačna od drugih, namesto, da bi nosila roza obleke, sem bila zmeraj bolj za džins hlače in majice bendov. Nisem bila nihče drug kot čudak.

Tako da kdor koli je prišel z idejo, da bi morali v šolo poslati otroke dokler da niso 18 ali 19 je bil res zanič.

Srepo sem gledala na mojo uro in vzdihovala. Utripajoče številke so me spominjale na to, da moram svoje sranje spraviti skupaj preden bom prepozna za šolo. Končno sem potisnila proč svojo zeleno odejo in zadeta sem bila z mrzlega zraka in takoj si ničesar nisem bolj želela kot to da bi zlezla nazaj v mojo posteljo in ostati v moji sobi ves dan, namesto, da moram iti v šolo in biti blizu mojemu očetu, ki me je ignoriral. Oblekla sem si pulover in stekla po stopnicah navzdol v kuhinjo se usesti in nekaj pojesti.

Moj oče je nadaljeval gledati časopis, ko sem sedela tam in gledala na mizo, ki je bila polna madežev. Ni se pogovarjal z mano odkar je umrla moja mama dve leti nazaj, KO sem bila še mlajša, bi mi ves čas govoril, da izgledam kot ona. Zdaj pa me niti ne pogleda. Nekoč me je tako zelo bolelo, da ni sprejel moje prisotnosti v tej hiši, da sem končala tako, da sem zbežala od tod.

Ni me bilo dva tedna preden sem se vrnila vsa sestradana. NI znorel, ko me je videl stopiti skozi vrata vso sestradano in v še vedno enakih oblačilih, ki sem jih nosila že pred enim tednom. Niti ni opazil, da me ni bilo. In sedaj je ta občutek, le nek star, mrzel občutek, ki me več sploh ne moti; vsaj to je to kar sama sebi govorim.

Stekla sem nazaj v svojo sobo, sem zaloputnila vrata in ven privlekla moj najljubši par wrangler blues (rahlo odstoječe džins hlače), ki niso zaustavile krvni pretok po mojih nogah, kombinirane z sivo tank top majico, na kateri je bila natisnjena punca iz Tim Burtonovega novega filma Frankenweenie. Pazljivo sem potegnila mojo usnjeno jakno iz obešalnika, sem si jo oblekla in nato še sivo pleteno kapo, ki je zdrsnila vzdolž ob usnjeni jakni, preden da sem odšla, sem dala mojo denarnico, telefon in ključe v moj žep in eno slušalko v eno in drugo v drugo uho, ter stisnila play in poslušala Coffin od Black Veil Brides.

Ni rekel niti adijo, ali se vidiva, ko se zvečer vrneš iz šole, nič. Stresla sem te misli iz glave in nadaljevala z hojo in gledati v tla, da veter ne bi pihal v moj obraz. Čez nekaj časa, sem pogledala navzgor in videla, da srednja šola več ni tako daleč proč, samo čez cesto in bila bi v drugem prostoru, kamor ne spadam.

Kot dolgočasno in napolnjeno z dramo je le lahko, je bilo vznemirljivo ob enakem času, ko že samo tvoja ušesa poslušajo vse, kar se dogaja okoli tebe. To je zelo lahek in zanimiv način ugotoviti kaj se dogaja na šoli. Spreminjala sem pesmi, ko sem se zaletela v nekoga.

˝Hej, si ok?˝ iz ušes sem si potegnila slušalke, sem se pripravljala zakričati na osebo, ki me je podrla na tla, ko sem opazila, da je bil ravnatelj. Če bi kričala nad njega, bi me suspendiral in tega nisem potrebovala, ne sedaj.

Skozi stisnjene zobe sem odgovorila: ˝Dobro sem.˝ odstranila umazanijo iz mojih hlač in hitro stekla v šolo, ter poskušala pobegniti, preden dobim kakšne težave, ker nisem v šoli. Poskušati priti do moje omarice, je bila kot bolečina v riti. Idioti, kot sem ji rada poimenovala, so me ves čas potiskali naokoli, dokler me končno niso potisnili v umazano zeleno omarico.

˝Izgleda kot, da je Raven danes zjutraj imela en joint, ni čudno, da ni stabilna.˝ Študentje višjih razredov so se začeli smejati kot, da je bila to najbolj smešna stvar na svetu. Zavila sem z očmi in si zrinila pot do moje omarice. To so bili tisti ljudje, ki so obvladovali šolo, neumni idioti. Oprla sem svojo omarico, okrašeno z citati, jo pregledala in se ustavila na enem od Andya Biersacka.







˝Včasih sem živela na njihove citate in besedila iz njihovih pesmi, da bi prišla skozi.˝ Oči sem obrnila niže in pogledala na ritualno besedilo.

˝Thoughts of escape and blood shot eyes
You're barely sleeping, no longer dreaming.
Now what you do to feel alive.˝

Komaj kaj spati te dni sem preživela te noči čuditi se zakaj se sploh poskušam in zakaj sploh nadaljujem z ukvarjati se s tem sranjem. Edina stvar, ki me premika naprej so ti fantje in dejstvo, da bom čez 2 in pol mescev stara 18 in mi bo mogoče oditi od tod in pustiti ta kraj za mano, za vedno.

Vse svoje popoldanske stvari sem spravila v torbo in si jo oprtala na rame, po nesreči udarit nekaj med procesom, sem zamomljala oprosti in odšla v razred in hodila dokler nisem bila v kotu nekje v ozadju. Sesedla sem se na moj stol in glavo naslonila na moje podlakti in stisnila nohte v dlan moje roke brez skrbi, če predrem kožo.

˝Whene I hear your cries, praying for light, I will be there
Whene I hear your cries, praying for light, I will be there!˝
06. marec 2016
Next :3
06. marec 2016
Next! wow
06. marec 2016
Next ^^
06. marec 2016
u58748
u58748
Next
06. marec 2016
nexti tukaj bodo prišli ob vikendih (petek,sobota), ker moram prevajati in je kar veliko kje napisano in imam zato čas ob petkih nato pa vse objavim ko dodam slike in vse popravim in uredim vseeno bi bila vesela oglaševanja in nextov
09. marec 2016
ok
09. marec 2016
u208800
u208800
Next Next Next pa nova bralka
12. marec 2016
Hvala za nexte ^^

***


***

Poglavje 2 Raven
V zadnji periodi je prišla napoved.

˝Prosimo vse študente, da se zberejo v avditoriju za poseben dogodek.˝

Ko sem pogledala mojega učitelja, sem se namrščila. kaj je lahko tako posebno za vsakogar, da gredo v avditorij? Pospravila sem svoje stvari in si torbo oprtala na rame. in odšla do mize moje učiteljice. Ga. Sadwick je bila edina, ki je izgledala kot da me razume v tej peklenski luknji.

˝Kaj se dogaja?˝ sem vprašala.

Ga. Sadwick se je nasmehnila. ˝Naša šola zbrala dovolj denarja, da je najela skupino, ki bo igrala za nas, Black Veil Brides gospodična Quillet.˝ gledala sem jo samo zato, da sem realizirala, da ni lagala, bila je resna. Moje oči so postajale vse bolj šioke, ko sem kolikor hitro sem mogla hodila vzdolž po hodniku.

Moje mesto Allfaith Utah, je imela veliko skupnost Black Veil Brides oboževalcev. Športniki in popularna dekleta so jih imela rada, na koncu pa sem le ugotovila, da so jih oboževale le zaradi izgleda in ker so bili fantje. Nekaj jih je celo poslušalo njihovo glasbo, ampak tendiram da jih sovražijo, ker so jih imeli radi samo iz napačnih razlogov.

Bil je čudež, da jim je šola lahko plačala, da so prišli, nazadnje ko sem pogledala koliko bi stalo, da bi igrali na nekem dogodku, je stalo čez 3000 dolarjev, ni bilo mogoče da bi jim šola plačala, da bi prišli igrati, razen če so to naredili zastonj. Prvič po dveh letih, se mi je na obraz narisal nasmešek, ki pa je hitro izginil, ko me je nekdo potegnil za lase, da sem zajokala od bolečine in šoka. Ko sem se obrnila, sem opazila, da je to naredil neki svetlolas fant, nogometaš, ki je izgledal res jezen.

˝Res imaš živce, da si udarila mojo punco to jutro, kurba.˝ navznoter, sem se zlomila od besed, ki mi jih je rekel, ampak navzven sem ostala mirna in nisem pokazala niti kanček emocij na mojem obrazu, da je bilo težko prepoznati kaj res čutim.

˝Kaj pa govoriš, nikogar nisem udarila.˝ sem ustrelila nazaj, čutila sme kako mi jeza narašča.

˝Si in sedaj boš plačala za to psica.˝ je zarenčal, med tem ko me je odvlekel proč od vseh ljudi, ki so bili še na hodniku. Zvlekel me je v nek kot, kjer ni bilo kamer in me udaril.

˝Kaj se je zgodilo z, nikoli ne udari punce huh?˝ sem zavpila, ko sem se poskušala vstati.

˝Nisem vedel, da si punca.˝ udaril je moj obraz in nadaljeval dokler, da nisem bila spet na tleh, kjer me je pričel brcati. In skozi vse to sem se samo zvila skupaj in poskušala zavarovati svojo glavo, kolikor sem le mogla. Nenadoma je odnehal in tako sem počasi spustila moje roke, pogledala sem ga, da bi videla kaj se dogaja. Gledal je v zvočnike in počasi sem zaslišala hup, bil je ritem nekoga, ki je igral na tolkala, kot da jih je igral že leta.

Kitara je pričela igrati in zaslišala sem nekoga kričati. Bil je Andy Biersack, ki je pel Perfect Weapon. Pogledala sem nazaj fanta in opazila da je gledal vame in nato v nekaj kar je bilo za mano. Preveč me je vse bolelo, da bi se obrnila in pogledala, da bi vedela kaj se bo zgodilo sedaj.

˝Ne morem dopustit, da te kdo najde in me boš nato izdala.˝ nasmehnil se je in zaloputnil vrata, da so se zaprla. Ostala sem kjer sem bila, na pol na kartonu od jajc in na pol v smetnjaku, ki je bil ob strani, zaradi kakršnega koli razloga. Priti iz smetnjaka, je bilo veliko težje kot sem mislila ampak kmalu sem stala, prijela sme se na mojo stran in se nekoliko sklonila naprej, samo da bi mi bilo udobno. Vsakič ko sem se premaknila, sem se morala ustaviti, ker me je tako zelo bolelo. Morala sem stati pri miru in dihati, dokler da spet nisem mogla pogledati naravnost in bila brez bolečin in se spet premakniti samo da sem se spet ustavila in naredila vse znova dokler da nisem naredila nekaj korakov od kjer sem bila. Vse kar sem želela je bilo to, da bi lahko odšla na koncert, to je bilo vse ampak namesto tega se je zgodilo to sranje.

Naslonila sem se na vrata in stresla kljuko, da bi se odprla, a se niso hotela, bila so odprta.

˝Me hecaš,˝ sem zagodrnjala, ko sem realizirala, da je bila to ravnateljeva pisarna, ki se je zaklenila od zunaj in ne od znotraj, kot vse druge. Globoko sem vdihnila in pričela porivati vrata in tolči po njih kolikor močno sem le lahko.

˝Pomagajte, nekdo mi naj pomaga!˝ sem kričala, v upanju, da nekdo, vseeno kdo, da bi me slišal. Bolečina je prijela v moji roki, z katero sem porivala vrata, zato sem morala odnehati preden sem lahko znova začela. Nisem odnehala, še kar sem porivala in tolkla po vratih. Ampak vedela sem, da je bilo zaman, nihče ni bil na hodniku in tudi če bi bil, bi me izpustil samo učitelj, študentje bi se ustavili in odprli vrata, samo da bi videli kdo je in ko bi videli, da sem to jaz bi takoj zaprli vrata.

˝Prosim, pomagaje, prosim.˝ moj vid je bil zamegljen, zato sem si brisala oči, dokler da nisem spet videla normalno. Moje telo je bilo ranjeno, vedela sem, da je predrl mojo kožo in da sem krvavela na nekaterih mestih, moj obraz je otekel in moja rebra so bolele kot pekel, kot da bi gorele, tako da je na morala biti zagotovo zlomljena. Moje noge so počasi popustile in po vratih sem zdrsela navzdol, ko sem z glavo udarila po vratih ko sem se sesedla in so vrata podpirala moj hrbet. Zatisnila sem svoje oči in se premaknila, samo zato, da je bolečina v mojih rebrih narasla in me pripeljala do tega da sem pričela cviliti od bolečine. To je moral biti pekel, resnično je to moral biti pekel, saj ni bilo druge izbire ali možnosti.

Čutila sem se, kako sem nihala med zavestjo in nezavestjo, ko sem zaslišala korake, ki so prihajali v mojo smer. Ko so postajali vse glasnejši in sem zaslišala še glasove sem vedela, da je to moja edina možnost. Pričela sem udarjati na vrata z mojo desno roko in glavo ob enakem času.

˝Prosim naj mi nekdo pomaga! Prosim pomagajte!˝ kričala sem kolikor sem le mogla in čutila kako bolečina v mojih glasilkah narašča. Nisem se zmenila v tistem momentu, vstala sem se zibala iz ene v drugo stran, komaj da zmožna da sem karkoli vdela, ampak sem vseeno pričela razbijati po vratih, glasno kolikor sem le mogla. Nisem več slišala korakov in to je bil trenutek, ko sem prenehala kričati, da sem lahko zadihala. Še enkrat sem pričela razbijat po vratih, ko so se odprla.

Pod šokom sem padla, ˝Pomagajte, prosim.˝ sem zašepetala. Videla sem nekoga poznanega stati pred mano, z štirimi drugimi ljudmi, ki so stali za njim, vsi od njih so bili fantje. Zadnje kar sem videla, je bil on, ki je planil proti meni, ko sem se zgrudila na tla, končno pasti v nezavest.
12. marec 2016
Next! a so bli bvb?
12. marec 2016
še 5 nextov pa pride Next nič ne bom izdala
12. marec 2016
Next+nova bralka
12. marec 2016
4
12. marec 2016
u208800
u208800
Next!!!
12. marec 2016
3
12. marec 2016
Next
13. marec 2016
2
13. marec 2016
u199826
u199826
Next
13. marec 2016
1
13. marec 2016
u58748
u58748
Next
13. marec 2016
oky samo Next napišem pri https://www.igre123.com/forum/tema/memories/183287/ potem pa še tu
13. marec 2016
u208800
u208800
N.e.x.t.
Takojjj!!!!
17. marec 2016
u209962
u209962
super prevajaš *-* pa še od bvb je c': Next
18. marec 2016
jutri ponoči pride Next + hvala :3
18. marec 2016
u208800
u208800
Cak a jiutri ponoc kot od 8 naprej al jutri ponoc ob 1 zjutri.... pol cez 3 ure? Hahahah
18. marec 2016
hahah zame je to ve enako ker sem ponavadi do 3am budna
18. marec 2016
u208800
u208800
The same hahah
18. marec 2016
same
19. marec 2016
u58748
u58748
Next
19. marec 2016
Next
19. marec 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg