Forum
Angel Rose je šestnajstletno dekle. Skrbi za dom in sestro, hodi v šolo in ima dve službi. Poleg tega pa jo doma čaka nasilen oče. Angel nima ne časa ne energije za družbeno življenje, poleg tega pa ji ni dovoljeno govoriti s komerkoli. Kaj se bo zgodilo, ko v njeno življenje pride čeden temnolasec in vztrajno hoče postati njen prijatelj, čeprav ga ves čas zavrača? Nathaniel Gray je bil poslan, da pazi na Angel. Ampak ni vedel, da bi moral paziti tudi na svoje srce.





Zdi se mi, da romantike ni nikoli premalo. XD Bi bral/brala?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

22. junij 2014
u172733
u172733
Nneeeeexxxt- no pa si le zacela pisat- ŠMEKSI RAMANTIKA
22. junij 2014
next! gυαя∂ιαη αηgєℓ če pišeš še kakšno zgodbo mi prosim sporoč, ker mislim, da si me zasvojila z njimi
22. junij 2014
Tajaaaaanaaa neeeeeexxxttt pliiiiiisssss
22. junij 2014
neeext
22. junij 2014
Neeeeext <3
22. junij 2014
sej ne mogoč b lahk napisala next
22. junij 2014
Zbudilo me je zvonjenje budilke. Vstala sem in se odpravila v kopalnico. V velikem ogledalu sem zagledala drobno svetlolaso dekle. Dvignila sem roko, da bi se dotaknila lica in moja zrcalna podoba me je posnemala. Čez celo desno ličnico se je vlekla temna odrgnina. Slekla sem spalno srajco in pregledovala škodo. Na nogah sem imela le nekaj manjših modric, toda celoten trebuh je bil poln podplutb. Skrivaj sem si želela, da bi imela notranje krvavitve in bi umrla. Ampak nisem mogla, kdo bi potem skrbel za Kitty? Hitro sem se oblekla in s pudrom prekrila modrico na licu.
Spustila sem se po stopnicah in čisto tiho pripravila majhen pladenj z zajtrkom za Kitty in ga nesla v njeno sobo. Potem sem pripravila kavo in časopis v jedilnici za očeta, ki je pritopotal z zgornjega nadstropja.
»Dobro jutro, oče.« Pogledala sem v tla in mu odmaknila stol, da je lahko sedel. Kot vedno me je le ošinil s pogledom. »Pojdi zbudit sestro, ti ničvredna kurba! Kdaj se boš česarkoli naučila?« S pestjo je udaril po mizi in trznila sem. »Da, oče,« sem zamrmrala in odhitela stran.
Nenadoma me je zgrabil za lase in potegnil nazaj. »Si slučajno jedla?« Odkimala sem. »Da ali ne?!« S pestjo me je zadel v trebuh, da mi je izbilo sapo in sem se sesedla na tla. »Ne, oče.« Prezirljivo se je nasmehnil. »Dobro. Zapomni si, tudi Katherine ne sme jesti. Saj v vrtcu dobi malico.« »Da, oče.«
Počasi sem se dvignila s tal in šla zbudit Kitty. Deklica je mirno spala, niti sanjalo se ji ni kaj se je dogajalo spodaj v jedilnici. Usedla sem se na rob postelje in ji umaknila lase s čela. »Princeska, čas je za vrtec.« Počasi je odprla oči in zamežikala. »Sovlažim vltec,« je zamomljala. Zahihitala sem se in jo poslala v kopalnico.
Ko se je vrnila, sem ji rekla: »Če bo oče vprašal, če si zajtrkovala moraš reči ne, prav?« »Zakaj, Angel?« Pokleknila sem pred njo in jo pogledala v oči. »To je najina majhna skrivnost,« sem zašepetala. »Nikomur ne smeš povedati zanjo.« Zmedeno me je pogledala, ampak vseeno pritrdila. Za štiriletnico je bila zelo pametna. Ko sva zapustili hišo, očeta na srečo ni bilo več doma.
***
Med poukom me je nekdo opazoval. Pogledala sem skozi okno in v senci drevesa zagledala temno postavo, ki je hitro izginila stran. Potem je bilo spet vse normalno.
V šoli se kot vedno ni nihče menil zame, dokler ni v jedilnici nekdo prisedel k moji mizi. Nihče nikoli ne sedi poleg mene. »Saj imaš prostor, kajne?« »Em, ne?« sem se namrščila. Fant se je vseeno usedel meni nasproti.
»Jaz sem Nathaniel, prijatelji me kličejo Nate.« Imel je temnorjave, skoraj črne lase in rjave oči. Takšne, da sem si v trenutku zaželela, da bi lahko jedla čokolado.
Ozrla sem se okrog sebe. Če bo oče izvedel, da sem s kom govorila, bo hudo.
Odkar sem začela hoditi v šolo, sem razvila taktiko, da je najbolje povedati naravnost: »Jaz sem Angel in nimam nobene želje sedeti s tabo, kaj šele biti tvoja prijateljica.« Pomenljivo sem ga pogledala, a se je le nasmehnil.
»Si boš že premislila.«
***************************************************************************************************
Prvi next Ni nekaj posebnega, ampak še bo.
23. junij 2014
Waw, že s prihodom prviega nexta sem ostala brez besed
Next
23. junij 2014
ne vem kaj naj rečem, razen tega: to je ful ful ful...svetovn! OMG. pa kdaj boš ti napisala knjigo, ker jo bom takoj šla kupiti, ko bo pršla ven! obvezno next
23. junij 2014
Neeèext tajc plisss rotim te molim te sam napis next se danes prosiiimm
23. junij 2014
next
23. junij 2014
Neeext.
24. junij 2014
Pojedla sem malico in poskušala izginiti v gozd, ne da bi me kdo opazil. Med odmorom nisem bila nikoli v šoli. Torbo sem vrgla ob robu gozda in se sprehodila do svojega štora ob potoku.
Nekaj časa sem sedela in uživala v žvrgolenju ptic in šumenju potoka, dokler nisem slišala: »Se tu skrivaš med vsakim odmorom?« Prestrašeno sem zajela sapo in se obrnila. Za mano je stal Nathaniel.
»K..k-kaj p-poč-čneš t-tukaj?« sem jecljajoče vprašala. Kadar nisem vadila kaj bom povedala, sem vedno jecljala. Razen ko sem bila s Kitty. Ona je bila posebna.
»Nisem te hotel prestrašiti. Žal mi je.« Sedel je na štor, poleg mene. Bi morala oditi? Saj tukaj nihče ne bo videl, da sem se pogovarjala s kom, kajne? Zavzdihnila sem. »V-v redu je. S-samo i-i-izogi-gibaj se m-m-me, k-ko nisva t-tukaj, p-p-p-prav?«
»Zakaj?« se je Nate namrščil. Kaj naj si izmislim? Da nočem prijateljev očitno ne deluje. Mogoče, da hočem biti sama? Ne, to je podobno prejšnji rešitvi. Misli, Angel. Kaj ga bo odgnalo stran?
»K-ker im-imam b-b-bolhe.« Prav ponosna sem bila nase. Nate pa se je le zasmejal. »Ne, nimaš jih.« »Ja, pa j-j-jih i-imam!« »Opazoval sem te med poukom. Ne obnašaš se kot, da bi imela bolhe. Ne praskaš se.« Takoj sem se začela praskati in spet se je zasmejal. »Videl sem že ljudi z bolhami in ti, srček, jih nimaš.«
Zardela sem ob ljubkovalnici in lase vrgla na stran, da sem naredila zaveso med Natom in mano.
Fant ob meni je nenadoma vstal in nato pokleknil pred mano, tako da je videl moj obraz. Roko je stegnil proti meni. Napela sem vse mišice v telesu, da sem ostala pri miru in le zatisnila sem oči. Pričakovala sem udarec, a mi je le umaknil lase za uho.
Presenečeno sem ga pogledala in spet zatisnila oči. Njegov izraz... videti je bilo, kot da bo vsak čas koga ubil.
»K-k-kaj s-sem s-s-s-stor-rila n-naro-robe?« sem zašepetala. Slišala sem ga globoko vdihniti. »Nič nisi storila narobe. Narobe je storil tisti, ki si je drznil položiti roko nate!« Zdrznila sem se ob njegovem tonu in odprla oči. »N-n-nihče n-ni-« »Ne laži mi,« me je prekinil. »Ne l-l-lažem,« sem lagala.
»Angel...« »Iti m-moram.« Vstala sem in stekla proti robu gozda. Nate je bil veliko večji od mene in hitrejši tudi. Ujel me je že po nekaj korakih. »Je bil tvoj oče?«
»Ne!« Ne, ne, ne, ne, ne, ne, ne! Ni mogel ugotoviti. O bog, kaj naj storim? Spomnila sem se na Betty.
Betty je bila moja prijateljica še preden se je oče spremenil. Tudi ona je ugotovila. Enkrat je bila pri meni. Oče ni vedel, da je v moji sobi. Poklical me je dol in me udaril. Ob udarcu mi je ušel krik. Betty je prihitela pogledat kaj se dogaja. Oče jo je zgrabil za vrat. Držal jo je, dokler njen obraz ni bil moder. Potem me je prisilil, da sem njeno truplo odvlekla v gozd in zakopala. Takrat sem zadnjič kričala, ko me je udaril.
»Angel.« Zamežikala sem. Nate je imel roke na mojih ramenih in me zaskrbljeno gledal. »Domov moram.« Pouka je že konec, predolgo sem bila v gozdu.
»Ne,« je Nathaniel zarenčal. Začela sem se tresti. Bilo me je strah. Bil je jezen »Ne greš več nazaj,« je rekel nežneje. »Z mano greš domov in nikoli več ne boš niti pomislila na tistega hudiča od očeta.«
»Am-ampak...« »Tudi tvojo sestrico bova vzela,« me je prekinil.
»Am-ampak k-kam b-b-bom pa šla?« sem nemočno vprašala.
Nate se je nasmehnil in pokazal vrsto ravnih belih zob. »Z mano seveda,« je odgovoril, kot da bi bila to najbolj logična rešitev na svetu.
**************************************************************************************************
Tarararara končno next! Kaj si mislite?
02. julij 2014
u172733
u172733
OMFG NAJBOLS PISES!! NEEEXXT... JA PAC MISLIM DA JE TO ON KO PAC MORE NA NJO PAZIT....JA MISLIM DA JU BO OCE ISKAL PA SOL NA POLICIJO IN BIL KAO SKRBEN DADY AMPAK SEJ VES NE?..... NO IN POL SE BoTA PAC ZALUBLA...PA BOJO ZAPLETI...OK FILOZOFIRAM...POJMA NIMAM KA BO NAPREJ...VEM SAM TO DA PISES P-O-P-O-L-N-O NO UGLAVNEM NEEEEXXTTT!!!!!!
02. julij 2014
O,kk lepo da ji je ponudu rešitev,boga Betty
Njenga očeta bi pa najrajš ubila na vse mogoče načine ki so znani in mogoči
Next
03. julij 2014
Neeeeext ... ka si mislim emm ful dobr pises sm brez besed
05. julij 2014
Kaj naj storim? Nate mi je ponudil pomoč, naj jo sprejmem? Kako je vedel, da imam sestro?
To sem ga tudi vprašala, a je rekel le: »Videl sem te zjutraj, ko si jo pripeljala.« »Oh.« Zdaj se pa počutim trapasto.
Počasi je dvignil roko in se dotaknil mojega obraza. Tokrat se nisem zdrznila, saj sem videla kako počasi je premikal roko. »Poskrbel bom zate, zaupaj mi.« Omahljivo sem prikimala.
»Pridi, greva.« In sem šla za njim. Resnično upam, da nisem storila napako.
»Angie?« je Kitty zavpila v vrtcu, ko sem prišla po njo. Njen majhni obrazek je bil spačen v zaskrbljen izraz. »Je kaj nalobe? Nisem se imela plavlice pleden glemo spančkat.«
Pokleknila sem pred njo. »Nič ni narobe, Kitty. Malce prej bova šli iz vrtca, prav?« sem vprašala. »Plav.«
Našobila se je. »Ampak najplej bi lada slišala plavljico.« Poljubila sem jo na nosek in rekla: »Ti jo bom jaz povedala zvečer. Gremo.« Pomagala sem ji, da se je obula.
Takrat je Kitty opazila Nata in me pocukala za rokav. »Je on tvoj fant? Kel če je me mola nositi na lamah.« Nasmehnila sem se in pogledala Nata. »N-ne, samo prijatelj je.
Kitty, to je Nate.« Obrnila sem se: »N-Nate, t-to je mo-moja s-sest-tra Kat-K-Katheri-ri-« Nikakor nisem mogla izgovoriti njenega imena.
Spustila sem pogled. Iz obupa bi najraje zajokala. Kakšna sestra pa sem? Niti njenega imena ne znam izgovoriti.
K sreči me je Kitty rešila. »Tudi ce si plijatelj me lahko neseš na lamah! Plosiiiiiiim!« Pogledala ga je z velikimo okroglimi očmi in ni se ji mogel upreti. Dvignil jo je na rame, da je cvilila od navdušenja.
****************************************************************************************************
Tole je Kitty




06. julij 2014
Neeeeeeeeexttt
06. julij 2014
u172733
u172733
Neeeext
06. julij 2014
nism vedla da pišeš dve zgodbice.....neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
06. julij 2014
Neeeext tkoj!! This is the best!!!
06. julij 2014
OMG!!! Fulll dobr.... neeeeeext nujno!!!!!!!!
07. julij 2014
Nexxtt
07. julij 2014
iiiii pikca
Next
07. julij 2014
nexttt!!!!
07. julij 2014
a bi kdo bral. prosim
http://www.igre123.com/forum/tema/in-life-or-deat/72208/1
se opravičujem za smetenje
07. julij 2014
next
07. julij 2014
Neeeeeexxxxtttt+nova bralkaa :33
08. julij 2014
Nate je mene in Kitty odpeljal v najin novi dom. Živel je v hiši na robu gozda. Sam. »Z-zakaj ži-živ-živiš sam?« Nate je samo skomignil z rameni. »Star sem osemnajst in lahko si privoščim.« Namrščila sem se. »A-ampak... Za-zakaj si p-potem v mm-m-mojem razredu?« Nate je spet skomignil. »Prestavil sem se.«
Potem sem bila tiho. Nate mi je pokazal mojo sobo, ki je nasproti njegove in je povezana z drugo sobo, v kateri bo Kitty. Sobi sta bili identični. Velika postelja, dva predalnika na obeh straneh, omara, preproga.
Šolsko torbo sem spustila na tla in se obrnila proti Nathanielu. »H-hvala.« Samo nasmehnil se je in odšel.
Kitty sem spravila v posteljo, ker je potrebovala svoj popoldanski počitek, in šla poiskat kuhinjo. Bila je majhna, stara in potrebna prenove.
Prebrskala sem omarice, da bi našla idejo, kaj naj skuham za večerjo. Kar sem našla, me je presenetilo. V kotu omarice je stala škatla žitaric in v hladilniku je bilo le mleko. In čokoladice Mars. Ogromna zaloga čokoladic Mars. Še nikoli nisem jedla čokolade.
Takrat je po stopnicah pritekla Kitty in svoj obrazek skrila v mojo nogo. Zaskrbljeno sem pokleknila pred njo in takrat je po stopnicah pritekel Nate. »Kaj se je zgodilo?« Samo odkimala sem.
»Kitty, kaj je bilo?« sem jo vprašala. Pogledala me je in njen obraz je bil čisto objokan. »Moj Bibi.«
»Njen kaj?« se je oglasil Nate.
»R-re-rešiti moramo B-Bibija,« sem mu poskušala pojasniti. »Kitty ne m-mo-ore s-spati b-brez s-svoje igrače...« sem govorila vse bolj tiho, dokler nisem čisto utihnila. Nate je bil zelo jezen. Bil je tako jezen, da mu je mišica na čeljusti utripala.
»Ž-žal m-m-mi j-je. Ni-nisem te h-ho-hotela ra-razburiti. P-prosim, n-ne s-stori ji n-nič hu-hudega.« Začela sem se tresti in Kitty potisnila za hrbet. Nate je to opazil in glasno izdihnil ter si šel z roko čez obraz.
»Nikoli je ne bi ranil. Ne Kitty, ne tebe. To ti obljubljam. Samo... ne morem te pustiti nazaj v tisto hišo. Samo ne morem. Kaj bi se zgodilo, če bi bil tvoj oče doma? Sama ne moreš tja, lahko ti še kaj stori. Jaz pa ne morem s tabo. Če bom zagledal tvojega ničvrednega očeta, se ne bom mogel zadrževati in ga bom ubil.«
Ob njegovi izpovedi sem se še bolj začela tresti. »P-p-p-prav.« Prijazno me je pogledal. »Pridi sem.« Razširil je roke in omahljivo sem se mu približala. Nate mi je roke ovil okoli pasu in mi naslonil brado na vrh glave. Nisem bila vajena objemov, zato sem samo okorno stala pri miru. Ko se ni premaknil, sem se počasi sprostila in naslonila nanj. Bilo je prijetno. Pred tem me je objemala le Kitty.
»Kitty.« Malce sem poskočila in se odmaknila od Nata. Moje male sestrice ni bilo v kuhinji. »Kitty?!« Stekla sem po stopnicah v njeno sobo, a je ni bilo tam. Nate je preiskal pritličje, jaz pa prvo nadstropje. Vse prazno. Zdaj sem bila že panična. »Kitty?!« Nate me je prijel za roko in stisnil. »Ne skrbi, našla jo bova.«
Trenutek za tem je zavpil: »Kitty, pridi sem in boš dobila čokolado!« Odpravil se je proti hladilniku. »M-misliš, d-da bo delovalo?« sem dvomila. »Seveda bo!« Odprl je hladilnik in samo strmel vanj. »S-si p-p-pre-prepričan?« Tišina. »N-Nate?« Pogledala sem mimo njega v hladilnik.
»Kitty! Kaj pa počneš?!« Hitro sem jo povlekla iz mrzlega hladilnika. »Vsepovsod sva te iskala! Lahko bi zmrznila! Kaj si sploh počela tam notri?!«
»A-ampak Angie!« Stisnila se je k meni, da bi se ogrela. »Mislila sem, da bom videla pingvine! V vltcu smo gledali Vesele nogice in pingvini živijo v mlzlem!« V mojem naročju se je obrnila proti Natu, ki je bil še vedno šokiran, in ga obtožujoče pogledala: »Si ti pojedel pingvinčke?!«
Še preden bi ji lahko odgovoril, je skozi hišo zadonelo glasno trkanje.
****************************************************************************************************
To je hiša, v kateri so zdaj





Kaj mislite, kdo je pred vrati?
Je v redu?
Next?
13. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg