Forum
well lets still try it...
------------------------------------------------------------------------------------------------

"Ti in Evan preprosto pašeta skupaj." Zamrmra Avery, medtem ko brskam po torbici za svojimi ključi. "Res, pojdi enkrat ven z njim. Zabavaj se malo, saj si vendar najstnica."

Ne nisem. Ne zares, pomislim, rečem pa: "Že res. vendar nisem tiste vrste najstnica, ki pada na glasne zabave z veliko alkohola - in posledično tudi bruhanja - in na tipe z rdečo irokezo in preluknjanim nosom."

Avery obupano zavzdihne in se očitno odloči, da sem izgubljen primer, saj pri priči zamenja temo. "Kje boš preživela poletne počitnice?"brezbrižno vpraša in nekaj tipka po telefonu. Po vsej verjetnosti je spet dobila kakšno povabilo na zabavo, in že potrjuje svojo udeležbo.

Dvomim, da jo tisto kar imam povedati sploh zanima, vendar ji vseeno odgovorim. "Doma." "Doma?" Presenečeno dvigne glavo. "Zakaj bi nekdo z tako veliko premoženja kot ga imate vi celotne počitnice namesto na sončnih karibih ali v grčiji ali kjerkoli že, raje preživel doma?"

Videti je šokirana in glede na to, da ji je telefon skoraj padel iz rok najbrž tudi je. "Zato, ker ima moja mama raka..." ob misli na to me stisne pri srcu "in se je moj brat odločil, da bo skupaj s svojimi prijatelji pobegnil v francijo. Nekdo pa mora skrbeti za račune, hišo in obiskovati mamo dokler je v bolnišnjici."Zavzdihnem.

"Oh uboga Artemis", brez kančka sočutja zamrmra Avery in me kot kakšnega psa potreplja po glavi. "No, jaz moram iti. Zmenjena sem z Jacobom. See you."

Po zraku mi pošlje poljubček, v naslednjem trenutku pa že sedi v svojem rdečem avtomobilu in pritiska na pedalo za plin.

"Prijateljica pa taka."zamrmram in si že šestič v tem dnevu zaželim, da bi bila nekdo drug. Nekdo, ki ne živi v strahu da ga bo neka kriminalna združba vsak čas poslala na teren. Nekdo, ki lahko uživa navadno najstniško življenje. Nekdo z zdravo mamo in očetom in z bratom, ki ni popoln idiot. In seveda nekdo, ki ima prave prijatelje, ki mu stojijo ob strani tako v slabem kot v dobrem.

"Zame nekaj nemogočega." zavzdihnem, medtem ko odklepam vrata svojega stanovanja. Ja, končno mi je uspelo najti tisti nesrečni ključ.
26. december 2012
V trenutku, ko odrinem težka lesena vrata vem, da je nekaj narobe. Najprej nisem čisto prepričana kaj, nato pa opazim da je knjiga, ki sem jo zjutraj pustila na nočni omarici premaknjena nekaj milimetrov v levo. In to sploh še ni vse. Tudi moji copati niso na mestu kjer sem jih odložila. In prav tako ne težka steklena vaza in očala in... Nekdo je bil v hiši, se zavem, v naslednjem trenutku pa pod v zgornjem nadstropju zaškripa.

In ta nekdo je še v hiši, pomislim, srce pa mi začne hrupno razbijati. Kaj če sem ga kje polomila in me je Hestia prišla ubit? Kaj če me v zgornjem nadstropju čaka kakšen član triade ali pa mogoče morilec, ki ga je name poslal sorodnik ene izmed mojih žrtev? Ne, pomislim. To ni mogoče. Noben izurjen morilec ni tako nepreviden, da bi pustil da tla pod njegovimi stopali zaškripajo.

Tole bo povsem navaden vlomilec. Previdno se odtihotapim v kuhinjo in iz stojala spretno snamem nož. Nato se počasi napotim po stopnicah navzgor in pri tem ne povzročim niti šuma.

Ravno stopim na podest, ko iz mamine sobe zaslišim glas. "Halo, je kdo tu?"Olajšano zavzdihnem in nož previdno spustim na polico.

"Kaj pa ti počneš tu?" Vprašam nekoliko bolj jezno kot bi bilo potrebno. Navsezadnje stric ni bil popolnoma nič kriv, za situacijo v kateri sem se znašla in še manj za mamino bolezen. Kljub temu pa sem ga na skrivnem krivila za moje uničeno življenje.

"Tvoja mama me je poklicala." Roger (tako je ime mojemu stricu) se nenadoma znajde pred mano in me zaskrbljeno premeri.

"Kako se kaj držiš?"

"In zato, ker te je moja mama poklicala si prepotoval iz Anglije v NY?" vprašam sumničavo in zožim oči.

On to seveda opazi in zavzdihne. "Glej res mi je žal, da sem vas zapustil v tisti težki situaciji, vendar imam družino za katero moram poskrbeti. Poleg tega pa izgleda da vam gre kar dobro."

Ko opazi moj pogled se hitro popravi. "Mislim finančno. Očitno je moj brat zaslužil dovolj, da boste preskrbljeni do smrti."

"Brskal si po računih." opazim.

On samo skomigne z rameni in se napoti mimo mene po stopnicah navzdol. "Kaj če bi se pogovorila ob skodelici čaja." "Raje kave" zamrmram in mu sledim.
26. december 2012
Medtem, ko stric pripravlja čaj zase in kavo zame, sedim za mizo in se sprašujem zakaj je tu.

"Boš sladkor?"me vpraša. Odkimam. "Ti pa nisi ravno preveč zgovorna." se nasmeji. "Včasih nisi utihnila niti za sekundo."

"No očitno se časi spreminjajo." rečem in prekrižam roke na prsih. Stric zaskrbljeno pokima in se mi nato skupaj z dvema skodelicama pridruži za mizo.

"Torej, mi boš zdaj razjasnil namen tvojega obiska?"ga nejevoljno vprašam. Preden mi odgovori srkne požirek čaja in si s prtičkom popivna usta. V tem trenutku je videti kot pravi anglež.

"V bistvu sem tu, da te odpeljem s sabo v Anglijo." Če ne bi bila izurjena za mirno ravnanje v napetih situacijah, bi zdajle po vsej verjetnosti že kričala, skakala po sobi in na ves glas protestirala. Zraven pa seveda še zlila skodelico kave stricu na glavo.

"V anglijo?" vprašam ostro.

"Ja, seveda. Tvoja mama mi je povedala, da nameravaš cele počitnice preživeti pri njej. Gotovo razumeš, da ji to ni niti najmanj všeč. Hoče, da bi ti in tvoj brat uživala. Zato me je poklicala in me prosila če te vzamem s seboj v Anglijo. Spoznala boš svojo sestrično in mojo ženo. Obe sta prav prijetni."

Nekaj časa samo nejeverno strmim vanj, nato pa zmajem z glavo. "Kaj pa mama?" vprašam.

"Poklicala je svojo sestro, ona ji bo delala družbo in skrbela zanjo, ko se bo vrnila domov. Poleg tega ni tako zelo bolna, da bi jo pobralo medtem, ko te ne bi bilo tu."

Ostro ga pogledam, vstanem in začnem hoditi gor in dol po sobi. Pojma nimam kaj naj naredim.

"Boš videla, da se boš imela fino. In če se slučajno ne boš, še kar lahko odletiš nazaj domov." Stric me je pričakujoče gledal in očitno je bilo, da si res želi, da grem z njim.

"Najprej moram govoriti s svojo mamo." rečem, on pa pokima in je še celo tako prijazen, da mi poda telefon.
29. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg