Forum
NIKA

Z veseljem sem stopila iz avta in globoko vdihnila svež, morski zrak. Bila sem vesela, da sem sprejela povabilo Maruše. Po vseh napornih mesecih dela, kot babica v porodnišnici, sem potrebovala oddih. Ker je bilo to prvo leto, moje zaposlitve sem srčno upala, da bo naslednjih petintrideset let, ki jih bom morala preživeti v službi, lažjih.

Navdušena sem zložila potovalke in šotor na travo, ter razgrnila odejo na katero sem se z užitkom ulegla. Zaprla sem oči in se predala julijskemu soncu. Minilo je komaj nekaj minut, ko me je zmotil telefon. Ker sem bila prepričana,da je to Maruša, ki je bila še na poti sem pritisnila tipko sprejmi, ne da bi pogledala številko klicatelja.

»Hej! Kje si?«

»Od kdaj pa si tako navdušena nad mano? Očitno tale morski zrak, čudežno deluje nate. Všeč mi je.«

»Mater, Matej! Mislila sem, da si Maruša in to je tudi edini razlog, da sem se oglasila!«

»Saj, sem se že začel čuditi. A vendar, mogoče bi morala kupiti hiško na morju. Ne moreš reči, da ti ta ideja ni všeč!«

»Kot prvo, stara sem šestindvajset let in bodi prepričan, da ne razmišljam o nobeni hiši ali čemerkoli podobnim, sploh pa ne s tabo. Pred pol leta sva končala! Si pozabil?«

»Veš pogrešam te! Ne bi mogla biti spet skupaj? Prepričan sem, da me imaš še zmeraj rada, tako kot jaz tebe!«

»Na to bi mislil preden si spal s polovico mojih kolegic!« Jezno sem mu prekinila. Pomislila sem, kako se mi je takrat vse postavilo na glavo.
27. februar 2012
WAAAAAAA!!!!!! Nova uspešnica na vidiku!!!
Next čimprej!!!
28. februar 2012
o hvala, bo jutr next k bom mela več časa
28. februar 2012
Bilo je tako tipično moško, ta način kako sem ugotovila, da me vara z njimi. Bil je njegov rojstni dan in rekel je, da gre na obisk k babici. Pri njem sem hotela pripraviti zabavo presenečenja in ko sem z rezervnim ključem odklenila stanovanje, je bil tam napol gol, z neko prijateljico.

Ko sta me zagledala, je ona iz obupa zakričala: »Pa saj nisem edina! Večina jih je že prenočila z njim in nisem hotela izstopati!« Oba sva jo nejeverno pogledala. On zaradi tega ker ni mogel verjeti, da ga je izdala, jaz zaradi izrečene resnice.

Zatem, sem z vsemi prekinila stike, njega pa zapustila. Od takrat sem bila malo osamljena, ker se je s tem moje družabno življenje končalo. Z nobeno od 'prijateljic' se nisem hotela več družiti, ker če bi se, bi se neprenehoma spraševala: »Ali je bila tudi ona z njim?«

Nato sem nekega dne v cvetličarni srečala Marušo, ki je delala kot aranžerka. V osnovni šoli sva bili najboljši prijateljici, a potem sva šli na različni šoli – jaz na gimnazijo, ona na srednjo oblikovno – na drugem koncu Ljubljane. Počasi sva izgubili stike, zato sem bila ob ponovnem snidenju presenečena, kako sva morali to dopustiti, saj sva se še vedno enkratno razumeli. Zaupala sem ji vse o Mateju in bivših kolegicah, ona pa je z mano sočustvovala in me vpeljala v svoj krog prijateljev.
29. februar 2012
tok mal še za uvod pa to
29. februar 2012
next!
29. februar 2012
next
01. marec 2012
Waaaa!
Nekšt hitr!!!
03. marec 2012
next
03. marec 2012
bo š dons čez kkšne pol ure al pa uro
03. marec 2012
»Hej ti!«

»Maruša! Ravno sem razmišljala o tebi!« Vstala sem in se ji obesila okoli vratu.

»Torej kje bosta stala najina šotora?«

»Joj, oprosti! Pozabila sem ti povedati. Nisva še na cilju. Tu sva se ustavili samo zato, ker sem mislila, da je najbolje, če en avto pustiva tukaj in se z drugim odpraviva v kamp. Tam je res majhno parkirišče in težko bi našli dva parkirna prostora!«

»Jaz na to niti pomislila ne bi! Pa si prepričana, da bo uredu, če tu pustim avto?«

»Jasno, ta travnik je od prijatelja, tako da ni panike. Si res mislila, da sva že tu? Saj ni nikjer morja!« Ko sem na to pomislila sem se morala zasmejati. To mi niti na kraj pameti ni prišlo.
Kmalu sva prispeli do resnično majhnega parkirišča. Pobrali sva svoje stvari iz avta in jih odnesli, kakšne sto metrov, do velike peščene plaže zraven katere je bil še večji travnik, ki ga je krasilo nekaj šotorov.
»Tam sta gostilna in stranišče,« je Maruša pokazala na levo, kjer je stala lesena hiša. »Tu pa bova spali midve!« Pokazala je naprej, na prostor, ki je stal ob robu gozda. Navdušeno sva stekli do prostora in kar pošteno sva se mogli potruditi, da sva postavili šotora. Okoli osmih sva končali in odločili sva se, da je nočno kopanje odlična ideja. Ker sva bili od poti in plavanja utrujeni, naju je pot, kar sama napotila proti šotoru in toplim spalnim vrečam.

Za Marušo ne vem, a jaz sem v trenutku zaspala kot top. Zdelo se mi je, da sem komaj zatisnila oči, ko sem začutila, da se je nekaj zvrnilo name, težkega kot slon. Zaspano sem odprla oči in začudeno opazovala, kako je moj šotor čudne oblike. Nekaj časa sem strmela v strop in se spraševala, če sanjam, ko sem opazila, da se mi strop čudno bliža. Ne glede na to ali sem sanjala ali ne, sem se odločila v trenutku zapustiti šotor. Z eno nogo sem že stopila ven, ko sem opazila, da mi hoče neka moška roka pomagati. Stisnila sem jo in kmalu pristala na nogah. Ravno prav, saj se je v naslednji trenutek šotor zgrnil na tla.

Pozornost sem preusmerila moškemu zraven mene. Bil je neverjetno čeden, mišičast in nedvomno je dajal vtis, da ima veliko žensk. Opazila sem, da si me tudi on ogleduje.

Spregovoril je z globokim, žametnim glasom.

»Resnično mi je žal gospodična, ampak moj prijatelj je spil malo preveč in se nekako spotaknil čez klin vašega šotora. JANEZ NE!«

Zgroženo sva lahko le opazovala, kako je začel njegov prijatelj bruhati na moj šotor.
03. marec 2012
next!!!!!!!!!!! hahahhahaha
03. marec 2012
next (:
04. marec 2012
u78786
u78786
neeexxxtttt
04. marec 2012
hahahaha bljak!!!
Next!!!!
07. marec 2012
Jezno sem pogledala zdaj enega, zdaj drugega. »Saj se zavedata, da v takem šotoru ne morem spati kajne?«

»Am, ja, PAZI!« je zavpil moški, ampak ponovno prepozno. Tisti štor se je zvrnil na Marušin šotor. Zdaj je sledil še en, tokrat Marušin krik. Bil je tako prediren, da se je zdelo, da se je tudi štor začel zavedati dogajanja okoli sebe. Čez trenutek je Maruša, že prilezla ven, vsa skuštrana, s po bliskajočimi se očmi.

»Gospodična strašansko nama je žal,« je pohitel moški ob meni. »Vesta kaj, mislim, da bo najbolje, če preostanek noči prespita v vikendu moje mame.«

Vprašujoče sva se spogledali. Skomignila sem z rameni in Maruša jima je povedala najino pritrdilno odločitev. Sledili sva jima po poti, ki je še nikoli nisva videli. Na začetku se je hotel prijaznejši neznanec, pogovarjati, ampak ker se je nanj z vso svojo težo opiral pijani štor, je ugotovil, da je to nemogoče in naprej smo hodili v tišini.

Po kakšnih desetih minutah smo prispeli do majhne hišice, katere okolica je bila presenetljivo urejena. Ker njena notranjost ni bila čisto nič drugačna, si nisem mogla kaj da ne bi izustila: »Uau! Res je od vaše mame, kajne?«
»Od koga drugega pa? Saj sem rekel, da je od nje kajne?« Utrujeno sem prikimala in mu pomolila svojo roko: »Jaz sem Nika«

»Nejc.« Roko je pomolil še proti Maruši in s predstavil še njej.

»Torej, ta kavč se, da neverjetno raztegniti. Upam, da bo uredu, če bosta obe spali na
njem.« Prikimali sva in kmalu sva že spali.

Naslednje juto me je zbudil vonj po kavi in nekaj časa sem potrebovala, da sem se zavedala kje sem. Vstala sem, si malce poravnala lase nato pa stopila v prostor iz katerega so prihajale omamne vonjave. Zagledala sem gospo, staro približno petdeset let, ki je sedela pri kuhinjski mizi nasproti Nejca.

»Res sem ponosna nate. Da si ju povabil sem, zatem ko se je zgodila tista nesreča. Ponosna sem, da sem vzgojila takšnega sina.« To je njegova mama?! me je prešinilo in stopila sem v kuhinjo.
08. marec 2012
next (:
08. marec 2012
»Dobro jutro!« stopila sem proti njegovi mami in se ji predstavila.

»Jaz sem Manca, Nejčeva mama. Kar sedite in si postrezite.« Z roko je pokazala na jedi, ki so težile mizo.

»Slišala sem, kaj se je zgodilo včeraj. Res grozno, da je Janez pojedel pokvarjeno meso.« Presenečeno sem jo pogledala. Kakšno meso? Videla sem kako se mi je Nejc opravičujoče nasmehnil n takrat sem doumela. Mami si ni upal povedati, da se je njegov prijatelj napil!

»Res je grozno, se strinjam! Zdaj bo moj šotor le še za v smeti. Na srečo, je od moje prijateljice ostal čist. Le nazaj ga bo treba postaviti.«

»No, ko obe pozajtrkujeta, ga bosta lahko nazaj postavili.«

»Glede tega. Upam, da nisem preveč nesramna, a vseeno se mi ne zdi pravično, da bi ga sami nazaj postavili. Saj ga nisva midve podrli! Moška roka bi nama prav prišla.«
Nejevoljno me je pogledala in rekla: »Kaj ni dovolj že to, da vama je moj sin ponudil streho nad glavo?«

»Ne mama, saj ima prav. Veš kaj, najbolje, da ti pozajtrkuješ, zatem pa odideva sama. Ko se bosta tista dva zbudila, nama bosta že sledila.«

»Ampak ljubček! Saj ti tega ni treba! Bosta že sami postavili. Zdaj imaš dopust, od napornih snemanj.«

»Sonce mi bo dobro delo. Mislim, da ne bom umrl,če bom pomagal dekletu v težavah.« Prijazno se mi je nasmehnil in izgubila sem tek, zato sem ga obvestila, da greva lahko že v tem trenutku.

Na plaži se je že trlo ljudi, a najinima šotoroma so se vsi na daleč izogibali. Kmalu mi je jasno zakaj. Moj šotor se je vohalo že na deset metrov.

»Najbolje, da to odneseva naravnost v smeti,« sem pomignila na moj šotor in se vmes trudila ne dihati. Vesela sem bila, da so moje obleke ostale v avtu, saj se mi včeraj zvečer ni dalo po njih.
11. marec 2012
Zdele je vrjetn mal bol dolgčas, ampak rada bi nardila uvod.
11. marec 2012
next?
11. marec 2012
next (:
11. marec 2012
DVE LETI KASNEJE

»Nika! Kam si odšla z mislimi?«

»Oprosti, kaj si rekla?«

»Še vedno ne vem tvojega odgovora. Bi šli letos spet na tisto plaža, kjer sva bili pred dvema letoma ali ne?«

»Kaj pa vem.«

»Ah, daj no. Veš, da so možnosti, da ga srečaš tam minimalne. Dvomim, da sploh še hodi na počitnice k mami.«

»Nočen ponavljati starih napak. Še zdaj ne razumem, kako sem bila lahko tako naivna na začetku. Veš, še zdaj se spominjam tistega tedna kot bi se danes zgodil.«

»Pozabi že nanj! Lahko greva tudi kam drugam.« Maruša je začela brskati po počitniškem katalogu, kjer so v oči padali sanjski popusti.
»Kaj praviš na…«

»Ne, saj je že dobro. Tista plaža je res super, le da nimam več želje po šotorih. Lahko bi šli v apartma.«

»Si prepričana?« pokimala sem. Saj ima prav, le zakaj bi on hotel iti ponovno tja.
17. marec 2012
next (:
17. marec 2012
še dva ...
18. marec 2012
no dobr enga ...

PROSIIIIIIIM
28. marec 2012
bom še enga napisala pol pa res čakala na dva
28. marec 2012
PRED DVEMA LETOMA

NEJC

Ko sva odšla odnesti šotor v smeti, sem jo skrivaj pogledal. Počasi sem postajal sit vseh igric, ki so se jih domišljale punce. Večina jih je mislila, da sem strašansko bogat, zaradi vseh serij v katerih sem nastopal, a to ni bilo čisto res. V Sloveniji ni tako velik trg, da bi se igralčeva plača lahko kosala s tistimi, ki jih imajo v Ameriki. Ko so ugotovile, da dam polovico denarja, ki ga dobim mami, so me večinoma pustile. Nobena ni nikoli ugotovila, da ga da ona potem v banko, na moj račun. To igro sva z mamo že dolgo igrala. Tako me ni katera malce starejša, ki je mislila, da je zanjo že ugoden čas za ženitev, nikoli poročila. Če se kakšno dekle ni vdalo takoj, je počakalo še nekaj časa, tako, da so naju videli novinarji na kakšni rdeči preprogi še vsa srečna in to objavili v reviji. Ko me je čez nekaj časa zapustila, ali pa jaz njo, so o tem pisali na veliko in bila je srečna.

Zanimivo, bilo je nekaj novega, da se dekle dela kot da me ne pozna, samo zato da bi me osvojila. Čeprav sem mami obljubil, da bom nehal s kratkimi avanturami in si našel resno dekle, sem se odločil, da bo Nika še moj zadnji greh, preden bom našel kakšno kmečko, iskreno punco.
28. marec 2012
Neext
29. marec 2012
bom dons verjetn, čeprou kokr ugotavlam si ti vanja edina k berš, ampak nej bo
07. april 2012
jej.sei nima veze, ti sam nexti.
07. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg