Forum
Boli ampak zakaj?

Vedela sem pa se bo to zgodilo.

Neumni starši, neumen velik zaščitniški brat.

To je vse njegova krivda!

Moja starša sta dobila službo da potujeta po svetu in raziskujete stare artefakte saj sta namreč zgodovinarja a te službe nista opravljala vse od kar sva se z bratom rodila. Lahko bi ostala v Sloveniji kjer sem se rodila živela moje celo življenje, ker so bili moji prijatelji, ker mi je vse tako znano.

Ampak ne moj brat je moral zinit da ne morem sama skrbeti zase in bi bilo boljše če bi se preselila v Veliko Britanijo in tam z njim obiskovala privatno šolo »Kjer bi lahko bedel nad mano« Prepričal je moje starše da ste se strinjala z njim in sta me prepisala tja.

Lahko bi se prepirala in rekla da nočem v zasebno šolo in da lahko skrbim sama zase saj se stara 16 za boga! Ampak me je krivda prevzela ker sta rekla. »Če ne greš ti midva tudi ne bova« In tega nisem morala naredit saj sem vedela kako reda sta imela to službo in sta vse postavila na klin ko sva se z bratom rodila. Tako da nisem imela izbire.

Julijo je vedno bil zelo zaščitniški vse od kar me je skoraj ugrabil nek tujec . Takrat sem bila stara 8 let in brat je bil pozen de bi me pospremil domov iz plesnih vaj in sem se odločila da grem domov sama. Bil je sončen dan in mislila sem da bom varna. Hodila sem domov ko se je
za mano pripeljal avto, moški v avtu me je vprašal. »Ali potrebuješ prevoz deklica« Odgovorila sem mu »Ne!« in stekla naprej. A preden bi prišla daleč me je zgrabil za roko in potegnil proti avtu.

Julijo je prišel pravi čas in v tujca zalučal kamen iz roba ceste, moral ga je močno zadeti saj je padel v nezavest, potem je poklical policijo in tujca so aretirali.

In od tistega dne me brat ne spusti iz pred oči. Mislim saj me je bilo strah vendar se je vse dobro izteklo. Lepo je da ga skrbi zame vendar to je pa že preveč. Rada imam mojega brata. Vendar bi vseeno rada imela nekaj zasebnosti.

Celo ko se je preselil in začel obiskovati zasebno šolo me je vsak dan klical in sva se pogovarjala vsaj 20 min dnevno. Pošiljal mi je sporočila kot so:

Ali si v šoli?

Si doma?

Si v redu?

Kje si?

Saj nisi sama?

Takoj me pokliči!

Za kaj ni moral Julijo preprosto ostati doma z mano. Zadnji dve leti je obiskoval zasebno šolo . Vprašala sem za kaj vendar so me on in starši vedno ignorirali, za to nisem te teme več načenjala.

Ogledovala sem si brošuro Caterhamske šole, iz gledala je kot zapor, visoki zidovi narejeni iz kamna, veliki temni razredi, telovadnica z velikanskim bazenom vse je iz gledalo tako veličastno, sem že sovražila to šolo. No vsaj svojo sobo bom imela, nisem hotela deliti sobe z
nekim tujcem to se mi je zdelo preprosto čudno.

Nekdo je potrkal na moja vrata, hitro sem se usedla na posteljo.

»Karina ljubica ali lahko vstopiva« bila sta mama in oče. Verjetno sta že zadnjič hotela govoriti z mano preden jutri z bratom odideva.

»Ja lahko vstopita« Sem rekla brez kakšnih koli čustev.

»Ljubica hotela sva vedeti če si že vse spakirala za jutri in če še potrebuješ kaj?« je rekla mama.

Zakaj se moramo pogovarjati pogovarjat o tem samo razburila se bom, »Ne vse imam, spakirala sem vso svojo lastnino, potovalka ja pri vratih in ne skrbita Juliju sem dala svojo letalsko karto da se ne bi slučajno odločila jo raztrgat na majhne koščke« sem rekla z koliko jeze sem naj bol lahko.

»Karina prosim ne bodi jezna, nočeva da odideš ampak zdaj si odraslo dekle stara si 16. Odlično se boš znašla v zasebni šoli« je rekla oče.

»Dobro, nočem se prepirat končajmo ta pogovor srečno. Jutri me ne bo več in vidva bosta lahko živela svoje življenje srečno brez otrok kot sta si vedno želela« sem rekla sarkastično, začela sem postajati tečna! Že tri mesece se že dogaja isto govorita kako zelo bom bila vesela v zasebni šoli.

Mama je začela govoriti a je nisem več poslušala nisem se hotela jeziti na njiju saj ju dolgo ne bom videla. Na en krat sem zaslišala svoje ime ampak ne nagla temveč v moji glavi? »Karina« je rekel nevaren ampak svilen glas, ta glas slišim vse od kar sem zvedela da grem v zasebno šolo, ta glas tudi ni hotel da grem. Nasmehnila sem se ob misli. Mešalo se mi je vendar zadnje čase sem ta glas vedno pogosteje slišala in vedno ko sem ga slišala me oblila mrzlica in čutila sem mravljice po celem telesu.

Slišala sem mojo mamo ko je rekla »Poslala to bom sporočilo ko bom imela čas, boli me da z Julijom gresta. Vendar bo vse v redu ljubica. Rada te imam« oče me je poljubil na čelo me objel in skupaj z mamo sta zapustila sobo.
11. december 2012
Pa še nekaj slikic:

Grb šole




Šola




Mama in oče




Julijo




Karina


11. december 2012
neeext, ljubica :*
11. december 2012
Julijo je malo za tem prišel v mojo sobo. Saj bi kričala nanj vendar sem bila preveč utrujena. Usedel se je na mojo posteljo ja sem samo zavila z očmi.

Rekel je »Oprosti ker moraš iti nekam kam nočeš, ampak čez čas boš razumela zakaj si morala iti, tam boš na varnem. Vem da ne maraš novih krajev vendar bom jas tudi tam« z nasmeškom.

Kaj je mislil z moraš iti in tam boš na varnem?

In potem sem spet zaslišala glas v moji glavi »Karinaaa« je kričal, začela se me je lotevat migrena.

Julijo me je pogledal zaskrbljeno. Jas sem samo zamahnila u roko. Vedel je kar mislim pograbil potovalko potem se je še obrnil in rekel »Lahko noč Kari« ter zaprl vrata.

Današnji dan je bil naporen s vsemi prepiri. Glavo se položila na vzglavnik ter se če njo pokrila z odejo ter takoj zaspala.

Sanjala sem o mrzli noči nebo je bilo jasno in na njemu veliko sijočih zvezd, srce mi je razbijalo hitreje bežala sem iz zasebne šole. Pogledala sem za sebe šola je bila vedno manjša rahlo sem se nasmehnila, prosta bom.

Tekla sem v gozd bilo je temno kot v rogu in tiho na enkrat slišim kako je počila veja ozrla sem se nazaj da bi videla mi ne kdo sledi. Čutila kako se mi strah zmešan z adrenalinom pretaka po krvi tako da sem stekla še hitreje, vendar ne dovolj hitro. Kar koli je teklo za mano me je ujelo, svoje mrzle roke je ovil okrog mojega pasu jas sem se ga otepa in kričala ampak bil je premočen obrnil me je proti sebi in me še tesneje objel.

Pogledala sem ga v obraz, bil je moški iz gledal je približno iste starosti kor moj brat, imel je naj bol temno zelene oči ki sem jih kadar koli videla. Z eno roko me je trdno držal drugo pa mi dal čez usta da nebi več kričala. V lunini svetlobi je njegova koža videti tako pusta in brez življenja, zaradi njega sem počutila omotična in srce mi je bilo še hitreje.

Bila sem ujeta poskušala sem je izviti iz njegovega jeklenega prijema vendar mi ni uspelo. Moški ni iz gledal niti malo utrujeno če prav je tekel za mano.

Potem je rekel »Z mano si varna prosim ne beži , izgubil sem te jas….«

Potem sem se zbudila in slišala kako Julijo trka na vrata, drek sem si mislila zanimalo kaj je hotel reči z »Izgubil sem te jas« zdelalo se je tako resnično.

»Lahko vstopim« je vprašal Julijo po tiho.

Zavila sem z očmi in se vstala »Ja vstopi« sem rekla zaspano.

»Si v redu?« je vprašal .

Za kaj me to sprašuje kaj misli da bom pobegnila? Kam bi te šla? Skoraj sem se
zjokala to se je vedno zgodilo ko sem bila jezna.

»Ja,oblekla se bo v redu« pokimal je in me pustil samo. Šla sem se stuširat in si oblekla mojo najljubšo oblekici in obula srebrna balerinke hotela sem si obleč šal ko sem spet zaslišala »Karinaa« padla sem na tla in nisem mogla več dihati, kaj se je dogajalo z mano, meša se mi sem si mislila.

Julijo je vstopil v mojo sobo brez da bi potrkal, takoj je bil ob meni »Karina kaj je narobe?« je vprašal zaskrbljeno.

Ujela sem sapo »Nič ni samo hud glavobol ne skrbi še vedno grem na to neumno šolo« sem rekla strupeno .Ni si zaslužil kako sem se obnašala do njega vendar mi je bilo vseeno bila sem jezna. Grem nekam brez mojih staršev v čuden kraj z čudnimi ljudmi.

»Ti bom prinesel nekaj za glavobol« je rekel skrbno.

»Ne saj sem v redu zdaj« vstala sem se vendar skoraj padla nazaj na tla, Julijo me je ujel in mi pomagal po stopnicah.

Preden sva prišla v pritličje sem mu iztrgala roko za katero me je držal. » Nočem prestrašiti mam in očeta za to jima ne povej kaj se je zgodilo zgoraj teko ali tako bosta mislila da sem se pretvarjala« sem rekla malce užaljeno.

Mama je naredila palačinke z evro kremom za zajtrk jas in Julijo sva jih oboževala. V tišini sva jedla. Pomagala sem pospravit mizo in potem sem zaslišala kako se je pripeljal taxi ki naju bo peljal na letališče.

»Taxi je tukaj Kari« je zakričal Julijo.

Preden bi lahko pomislila sem spet zaslišala glas »Karinaaa ne« ampak morem iti.

Poslovila sva se od staršev ki ta rekla da nama pišeta takoj ko se vrneta iz Egipta. In tako sva se počasi odpravila proti Taxiju. Julijo mi je odprl vrata vendar ga nisem pogledala . Staršema sem pomahala veliko časa bo minilo preden bomo vsi štirje spet skupaj. Hotela sem se razjokat vendar ne pred bratom, jezna sem bila nanj in to je to.

Čez nekaj minut sva že bila na letališču. Julijo je plačal taxistu hotela sem vzet svojo potovalko ko me je tesno objel. Počutila sem se zmedeno »Kari prosim poglej me. Kari oprosti mi ker moraš it nekam kam nočeš it ampak čez čas boš razumela da boš tam na varnem. Vem da si žalostna zato se zjoči če se moraš.« Je rekel tako ljubeznivo da me je jeza minila in sem se začela jokati:

»Oprosti Juli« sem rekla z tresočim glasom.

Na enkrat je Julijo okamnel, celotno telo se mi je začelo tresti padla sem vendar me je še pravi čas ulovil. Kaj se je dogajalo z mano? Pogledala sem navzgor da bi videla Julijev obraz vendar zaradi solz nisem videla ničesar ko sem jih obrisala sem videla njegov obraz v šoku. Ni gledal mene, temveč naravnost naprej. Obrnila sem se in videla črno silhueto kako nama zatira vhod v letališče .
11. december 2012
Slikice:

Spomin iz sanj




Karina oblekica (link ker ne gre drugače lahko tam lajkate če se vam da)
http://www.polyvore.com/karina_letalih%C4%8De/set?id=65565825

Črna silhueta


11. december 2012
Neeeext
12. december 2012
neext
12. december 2012
»Za kaj se ne morem nehat tresti in kdo je to?« sem rekla na glas.

Julijo je pogledal in prijel trdneje pot prej. Silhueta se je začela pomikati priti nama. Bila sem prestrašena in nisem se morala premikati. Zakaj mi Julijo ni odgovarjal?
Silhueta je bila le nekaj korakov stran od naju. Bil je moški gledal je naravnost v mene z njegovimi sinje modrimi oči bil je visok približno 188 cm s črnimi svetlečimi lasmi in izredno mišičast, še bol sem se ga bala.

Iztrgal me je iz bratovega objema in se nasmehnil z zlobnim nasmeškom. Poskušala sem kričati da bi ljudje opazili ampak mi je usta zakril z roko. Usta je približal mojemu ušesu njegov zadah me je spominjal na kri potem mi je rekel »Ne kriči ne slišijo te in ne vidijo te« njegov glas je bil podoben kot glasu v moji glavi.

Meša se mi potrebujem pomoč! Julijo je napadel modro okega moškega in da zbil na tla, tudi jas sem padla. Nisem vedela kako hiter je bil Julijo isto sekundo ko je udaril moškega me je zgrabil za roko in stekel proti letališču.

Moški je samo ležal in iz gledal razjarjeno. »Enkrat jo bom dobil« je rekel modro oki moški z nizkim glasom. Obrnila sem glavo da bi ga pogledala vendar ga ni bilo več tam.

»Si v redu« me je že drugič danes vprašal Julijo, počasi mi je že šel na živce.

»Kaj za vraga se dogaja ali nebi morala poklicati policija ali kaj? Še vedno sem se tresla in moj glas je bil izjemno tih.

Julijo me je prijel za roko in sva odšla do trgovine kjer je kupil vodo hitro sem pila in kr žgalo me je po grlu.

»Ne skrbi za tisto kar se je zgodilo prej bil je samo nek mulec ki me je hotel prestrašiti« je rekel Julijo z resnim glasom, ampak nekaj je manjkalo nekaj kar ni hotel da vem. Odločila sem se da ne bom silila v njega. Bila sem prestrašena in hotela sem vstran od tod.

Julijo je nadaljeval »In ne povej nikomur kaj se je zgodilo danes, niti mami in očetu« to je bila bolj zahteva kot kaj drugega.

»Ne bom povedala nikomur, ampak ko boš pripravljen povedati kaj se je ravno kar zgodilo boš mi povedal po resnici« sem rekla Juliju vendar sem se ga malce bala. Potegnil me je v medvedji objem in me žalostno pogledal, nisem se ga več bala.

»Bom obljubim« je rekel Julijo pritrdilno. Niti zaupat mi ne more kaj se je ravno kar zgodilo! Nisem šipka Julijo sem si mislila.

Ta celotni dogodek me je spominjal na čas ko me je skoraj ugrabil nek moški ko sem bila stara osem let, zakričala sem.

Celoten let je minil hitro bila sem tako zmedena o vsem kar se je zgodila da sem postala zelo utrujena . Julijo me je zbudil ko smo pristali. Celo pot sem se naslanjala nanj. Ozračje je bilo prijetno hladno ura je bila 4 zjutraj.

Vstopila sva v taksi in se odpeljala proti šoli. Celo pot se nisva nič pogovarjala. Ko sva prispela mi je pomagal vzeti potovalko iz avtomobila ko sva prispela do Caterhamske Akademije. Juli je seveda vedel kam greva, ta šola je bila velikanska! Prestrašila sem se lahko se izgubim in me ne bodo nikoli več našli. Julijo je odprl vrata recepcije.

»Dober dan kako vama lahko pomagam?« je rekla neka ženska.

»Dober dan moje ime je Jilijo Vilijam Gredhill in to je moja sestra Karina Eliza

Gredhill ona je nova učenka na tej šoli. Mi prosim lahko poveste v kateri šoli je in mi daste njem in moj urnik. Hvala lepa« je rekel Julijo z nasmeškom. Saj bi lahko sama vprašala z urnik in sobo vendar je moj pre zaščitniški brat mislil da tega nisem sposobna.

»Ja seveda sedita vse vama bom poiskala in prinesla« je rekla receptorka z nasmeškom zaradi katerega mi je skoraj postalo slabo. Sedla sva za 10 minut in potem naju je poklicala nazaj.

»Živjo Katrina to je tvoj urnik pouk se ti začne čez dva dni zato se lahko razgledaš po šoli prepričana sem da ti jo bo tvoj veliki brat razkazal. Seveda če nimaš nič proti temu Julijo.« je rekla z nasmeškom ko je Juliju dala njegov urnik.

Potem je nadaljevala »kar se tiče tvoje sobe oprosti, vem da si prosila za samsko sobo vendar ni bilo nobene proste« točno to sem potrebovala že tako ali tako sem sovražila to šolo zdaj pa še to. Julijo je spregovoril preden bi lahko kaj rekla »Ne skrbite v redu je«

V redu je v redu! Ena stvar ki sem si jo želela pa še tega ne morem dobit.
»Dobro seveda si v dekliškem delu« se je šalila jas sem samo zavila z očmi.

»Si v sobi 324 v najvišjem nadstropju od tam je lepi razgled« je rekla kod da bi to kaj spremenilo. Jas in Julijo sva se oba zahvalila, dala mi je še načrt šole, Julijo mi je pomagal z potovalko in tako sva se odpravila proti moji sobi.
12. december 2012
next!
12. december 2012
Še nekaj slik šole










12. december 2012
neeext
12. december 2012
u100815
u100815
neeeext
12. december 2012
Neeeeeext
12. december 2012
Ko se sama spravim brat pa vidim kolko slovničnih napak je
12. december 2012
next
13. december 2012
Neext
14. december 2012
»Fantje ne smejo biti v dekliških domovih po 8:30 uri in obratno.« je rekel z nasmeškom.

Zavzdihnila sem »kaj če greva najprej v tvojo sobo da vem kje te najdem če te bom potrebovala« sem rekla resno.

»Seveda« mi je odgovoril. Na poti do njegove sobe sem si skozi okna ogledovala okolico šole, ni bilo tako slabo kot sem mislila iz gledalo je kar domače, ampak bilo je temno le nekaj luči postavljenimi med domovi. Zgradba je bila v celoti narejena iz opeke iz gledala je zelo stara.

Prišla sva do deških domov in vsi fantje so gledali proti meni in Juliju, ali ne vidijo da jih vidim kako zijajo kakšni kreteni. Znotraj je bila zgradba zelo moderno opremljena zunaj pa temna in strašljiva. Do njegove sobe sva hodila dolgo in postala sem že utrujena.

Julijo je bil v drugem nadstropju v sobi 256. Potem sva zaslišala ropot ki je prihajal iz sobe počasi sva odprla vrata.

»Erik prestrašil si me kaj delaš?«

»Oprosti Julijo mislil sem da bi malo prestavil pohištvo« je rekel Erik med smehom.

»Erik to je moja sestra Karina, Karina to je moj najboljši prijatelj« je naju predstavil Julijo.

Bila sem v šoku ko sem videla njegove oči bile so temno zelene, naj bolj zelene oči ki sem jih kdaj videla, spomnila sem se na moje sanje, začela sem težko dihat. Julijo me je takoj potegnil k sebi vidno zaskrbljen.

»Peljal te bom k šolski medicinski sestri slab dan si imela« je rekel z nasmeškom.

»V redu sem, ali bi lahko…« prekinil me je glas v glavi.

»Karinaaa prihajammm poteee.« začela sem se trosit tako kot na letališču in omedlela v bratovih rokah.

Ko sem se zbudila ni bilo ne Julija ne Erika več v sobi, zunaj je bilo temno ura je morala biti okrog 21.00. zunaj sobe sem slišala kako so se pogovarjali ljudje bila sem čisto primero da bi lahko boljše slišala.

»Na letališču naju je našel« govoril je Julijo, ampak s kom se je pogovarjal?

»Kako si ji upa priti blizu, že zadnjič jo je prizadel le kaj je naklepal tokrat« Bil je Erik. Govoril je z tako jezo da me je zmedlo, o čem sta se pogovarjala? Slišalo je se kot da se pogovarjata o meni ampak nič ni imelo smisla. Zadnjič? Kaj se je zgodilo zadnjič?

Ravno ko sem se vstala je v sobo prišel Erik, še vedno sem bila omotična zato sem zgrmela na tla, a me je Erik pravočasno ujel, nežno držal me je okoli pasa, in mi je pomagal vstati, pogledal me je njegove oči so bile prečudovite, gledal me je zaskrbljeno in srce mi je začelo biti hitreje.

»Hvala« sem rekla zelo po tiho.

Nasmehnil se je »Prosim , ne želim da bi se poškodovala prvi dan v novi šoli« rahlo se je zasmejal. Tudi njegov glas je bil lep, zardela sem kako je to nerodno.

»Slišala sem kako sta se z Julijom pogovarjala , eden je bil slišati jezen vendar nisem slišala o čem sta se pogovarjala« lagala sem nisem hotela da si misli da se prisluškovala.

»Ni samo moški pogovor« super še eno oseba ki mi noče povedat za kaj se gre ko se gre o meni, odločila sem se da nočem vedeti nič več. »Kje je Julijo? Sem vprašala utrujeno.

»Šel nam je po večerjo že od jutra nisi nič jedla mogoče si za to omedlela«

»Ja mogoče« opazila sem da me Erik še vedno drži, mislim da je on tudi opazil in me zato izpustil.

Vstala sem se da bi zapustila sobo a sem čutila kako se me loteva vrtoglavica, Erik me je zgrabil za roko »Kam pa misliš da greš« Je rekel.

Gledala sem moko za katero me je zgrabil in on jo je izpustil. Za kaj bi mu morala povedati kam grem?

»Samo ven na sveži zrak«

»Grem z tabo« je rekel Erik.

»Ne ne rabiš« sem rekla malce nasilno se me je že lotevala jeza.

Julijo je odprl vrata »Končno v komi si bila eno uro, torbo sem ti odnesel v sobi in ti pripravil posteljo. Poklical sem mamo in očeta in jima povedal da spiš, in kupil sem nam nekaj za večerjo v šolski jedilnici«.

Na to naju je gledal kod da naju je zmotil pri nečem. Hrano je odložil na mizo.

»Nisem lačna ampak bi mi lahko prosim pokazal mojo sobo ko boš pojedel?« sem vprašala Julija in Pri tem popolno ignorirala Erika.

Kor po navadi je iz gledal zaskrbljen ker sem se odločila da ne bom jedla. »Prosim vsaj malo pojej ti bom pokazal sobo ko se bomo najedli v redu«

»V redu« sem a sem se večino le igrala z hrano. Julijo in Erik sta se ves čas pogovarjala o njuni sobi in kaj bosta počela. Tam sem sedela zdolgočasena. Ko smo končali me je Julijo peljal do moje sobe kjer bom končno spoznala svojo so stanovalko,Erik se je odločil da gre zraven.
Preden smo odšli je Julijo rekel » Nekaj sem ti pozabil povedati, tvoja sostanovalka je že tukaj, in tu pozabil sem ti povedati … umm , ne bodi jezna v redu, tega nisem načrtoval. Tvoja sostanovalka je moja punca« Erik se je nama smejal.

O moj bog, edino na kaj sem lahko mislila je bilo ko Julijo ne bo bedel nad mano bo to počela njegova punca! Jo že sovražim moja jeza proti Julijo je tudi naraščala.

»Nisem ti hotel prej povedat ker te nisem hotel razjezit« je rekel Julijo proseče.
»Mislim da si jo že « se je Erik smejal še glasneje.

Jas sem bila tiho to je to od zdaj naprej bom ignorirala Julija, Erik je užival ob tem, tudi njega se bom izogibala, verjetno je tudi on zadolžen da vohuni za mano tako kot Elnora.

Ko smo prispeli do moje sobe, je Julijo odprla vrata Elnora ga je takoj objela hvala bogu da ne nista poljubljala pred mano. Julijo naju je predstavil. Ponudila se je da mi razkaže šolo iz gledala je prijazna ampak kar koli bi povedala nje bi enkrat izvedel tudi Julijo. Morala bom pazit kaj ji povem. Erik in Julijo sta zapustila sobo okrog 22. Ure. Julijo mi je rekel da me ob 10. Uri zjutraj počaka pred dekliškimi domovi, z
nama bosta šla tudi Elnora in Erik in mi bodo skupaj razkazali šolo.

Ko sta odšla sem se hitro preoblekla v pižamo rekla lahko noč Elnori in takoj zaspala
14. december 2012
Evo Ana za tebe ki si tak tečna
14. december 2012
In še slikice

Erik




Elnora


14. december 2012
Neeext!
14. december 2012
Še ena slikica ker mi je bilo dolg čas pa sem malo ustvarjala tako je iz gledala Karina ko je šla spat


14. december 2012
u100815
u100815
neext :3
14. december 2012
next
14. december 2012
next!
15. december 2012
neeeext
16. december 2012
Spala sem brez da bi kaj sanjala to se dolgo že ni zgodilo, počutila sem se dobro. Kdaj koli se sanjala sem se zelo prestrašila, zbudila bi se premočena in serce bi mi močno razbijalo. Počutila sem se dobro ker se to danes ni zgodilo. Elnore ni bilo v sobi, ura je bila 7:00, časovna razlika je pripomogla k temu pri meni doma bi ura bila že 10 zjutraj.

Vstala sem se in odšla v kopalnico, se stuširala in si oblekla rdečo majico z kratkimi rokavi, črne kavbojke in črn šal, pil je kr mrzel dan. Šla sem nazaj proti sobi na hodniki je bilo več deklet kot včeraj, niso iz gledale prijazne, samo zavila se z očmi. Odprla sem vrata sobe in videla Elnoro kako sedi na postelji.

»Dobro jutro Karina« je rekla z nasmeškom.

»Jutro« sem odgovorila

»Nisi si se rabila zbuditi že tako zgodaj z Erikom in Julijom se dobima komaj čez dve uri ampak če si že budna a greva skupaj na zajtrk ?« je rekla Elnora.

V resnici nisem bila lačna vendar je nisem hotela užaliti.

»Ja seveda samo mami pošlem email« sem se ji nasmehnila nazaj.

Prižgala sem mo prenosni računalnik in se povezala na internet, mama mi je že poslala tri sporočila, na hitro sem ji odgovorila »Živjo mama in očka jas sem super prav tako Julijo. Danes bo mi razkazal šolo , uživajta v Egiptu. Adijo« kratko vendar preprosto z kančkom jeze super.

Julija in Erika sva srečali v jedilnici, zdelo se mi je da je bilo načrtovano. Zdi se mi da bom Erika veliko videvala mislim da je zalepljen za mojega brata. Ob tej misli sem se nasmehnila.

»Kaj je smešno« je vprašal Erik.

»Nič…« Sem odgovorila.

Obraz se mu je povesil, tudi jas lahko imam skromnosti. Vzela sem zajtrk izbrala sem si muffin. Vsi štirje smo sedeli skupaj. Julijo je sedel zraven Elnore in nasproti Erika in mene, vsi so se pogovarjali jas sem samo sedela in bila tiho počutila sem se kot tretjo kolo, ampak v tem primeru bi bila četrto. Začela sem postajati živčne o tej šoli.

»Ali nisi lačna?« me je vprašal Erik.
Res mu nisem hotela odgovorit , vendar sem vedela če mu nebi bi še bol strmel vame. Odločila sem se za kratki odgovor.

»Ne niti ne« in nadaljevala z drobljenjem muffina tako ali teko je bil suh in brez okusa.

»Včeraj nisi skoraj nič pojedla, je vse v redu z tabo« me je vprašal Julijo z bratovski glasom.

»Pusti punci naj je kar hoče, nič več nebo pojedla tudi če ji rečeš da naj« je rekla Elnora.

Nasmehnila sem se ji vsaj z mojim bratom se ni strinjala, mogoče sva še lahko prijateljici.

Po zajtrku mi je Julijo razkazal šolo, imela sem pet predmetov kemija,fizika in biologija so bile vse v isti zgradbi, kar je bilo dobro zame , man možnosti da se zgubim v tej džungli. Matematika in angleščina sta bili na nasprotni strani šola. Daleč od moje some ne maram hoditi!

Ugotovila sem da imam angleščino skupaj z Erikom, v istem razredu sva bila. Jas sem eno leto napredovala med tem ko je on eno leto zaostal. Ta vohun je dobro opravil svoje delo moj brat bo zadovoljen z njim. Pokazala sta mi prostore kjer sem lahko sama vendar sta rekla da se ne smem približati reki. Nimam pojma za kaj vendar ne bom spraševala. Ob reki bi se lahko sprostila tam je bilo tako mirno in tiho in čisto izolirano, ravno tako ko mi je všeč. Zdelo se mi je kod da sem že bila tukaj. Samo vstran od Julila moram vendar moram počakati na pravi trenutek ker vem da bo jezen.

Erik me je pogledal kot da ve kaj naklepam, awww ah saj vseeno šla bom ko bo meni pasalo. Šla sem v svojo sobo in čakala da pride naslednji dan, prvi dan pouka.
08. januar 2013
Next + nova bralka
08. januar 2013
http://www.igre123.com/forum/tema/poljubil-me-je!!!/48511/
To je moja zgodba preberi jo ce zelis sory oglasevanje
08. januar 2013
Še slikici
Oblačila




in soba


08. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg