Forum
Oila,
sm Viktorija Deuchbaer. Moja bff je Rebeka (bekica
19. oktober 2011
pač žvim u bloku, mam psičko lady ki je cotton de tulear , moja starša imata zasebno podjetje delata od 5 zjutraj do 10 zvečer, zato sem praktično vedno sama. Učitelji me nemarajo , še najmanj Kravarca ( Katka Tomažinc) kakor ji pravim. Ko boste brali tole zgodbo, boste (prepričana sem) spoznali, kako nora sem lahko! Pa velik zabave.
No tistega dne me je kravarca nagnala domov, ker sem spala med njeno uro matematike. Moja stara dva se itaq ne zanimata za mene , sploh ne za mene v šoli, zato ukore kar preslišita. Nikoli ju ni doma (sploh med tednom). Sedla sem za Tv takoj, ko sem se priplazila do zadnjega nad. našega bloka. Ravno so bila na sporedu jutranja poročila. Zgodila se je prometna nesreča. DC! Toda ko sem videla, kdo je bil v njej poškodovan, mi ni bilo več tako čisto vseeno. Na zaslonu sem videla LASTNA STARŠA ki ju nalagajo v rešilni avto. Poklicala sem teto Marjano, ki stanuje eno nad. pod našim stanovanjem. Takoj je bila pri meni, in že sva se peljali proti bolnici. Tam sem v sobo 14a zagledala najprej očeta Andreja, ki je bil v komi. Ravno taka usoda je doletela tudi mamo Uršo. Zdravnik nama je s teto rekel, da naj se pripravima na naj hujše. MOJI STARŠI ŽE NE MOREJO UMRETI, NE NE BOM DOPUSTILA TEGA!NEEEE!

Next??**
19. oktober 2011
jess
19. oktober 2011
Toda doktor, sem se zadrla, ne smete pustiti da starša umreta!!!
Odgovoril je samo, da jima ne more pomagati. Če umreta, bom ostala skoraj popolnoma brez vsega!!
Takrat pa me je prešinila grozovita misel: vrata stanovanja sem pustila zaradi šoka odprta!Kaj je z lady??Morda je ušla?!
Takrat sem bila razdvojena: naj ostanem pri starših, ali naj se odpravim iskat psičko? Ne boste verjeli, toda sredi zime sem stekla iz bolnice v sami majici, tekla sem in tekla, da bi bila čimj hitreje doma. Toda moj dom je bil od bolnice oddaljen vsaj 5km, če že ne več. Pot se mi je vlekla, noge so bile težke. Na koncu sem omagala in se zgrudila v sneg. Od takrat dalje se ničesar več ne spominjam.
Zbudila sem se v svoji sobi, vsa zavita v odejo. Na meni je mirno spala psička lady. Teta Marjana jo je našla, kakšna sreča! Toda še v istem trenutku sem se spomnila na starše-kaj bo z njimi?!V sobo je prišla teta in sedla poleg mene. Gledala me je tako milo, tako sočutno. ''Kaj j-je?'', sem vprašala s tresočim glasom. ''Tvoja starša...no...'', mi je odgovorila. Zaradi vsega sem se zadrla nanjo: ''dajmo povej mi že! Ne ovinkari!!Povej mi resnico teta !''. Takrat mi je povedala, da mi je umrla mama, oče pa se še bori za življenje. Zavila sem se v odejo, ter bridko zajokala. To se ne dogaja meni, ne, res se ne. Bog je tako nepravičen! Saj sploh...ne obstaja!!Če bi, bi rešil mojo mamo!!!Pa je ni.!Ni je!!!!!!
Zbudila sem se šele drugo jutro. Ni mi bilo treba v šolo, vsaj nekaj. Toda ko sem izvedela kam greva s teto Marjano, sem se počutila ( zopet) zelo,zelo slabo. Šli naj bi namreč v pogrebni zavod, za pokop moje mame, nato pa še k moji pokojni mami v bolnico. Kako grozen dan!
Next?**
19. oktober 2011
Next
23. oktober 2011
next
23. oktober 2011
Raje sem med tem ko je moja teta urejala zadeve ostala v avtu. Nisem želela, da bi se moje stanje poslabšalo, ker sem bila že zares zelo zelo na tleh. Ko sva vse opravili, sva odšli še k očetu. Prijela sem ga za roko in zašepetala : '' oči, vse bo še dobro!''. Takrat pa je aparatura ob očetovi postelji začela glasno piskati, v sobo so pridrveli zdravniki, naju s teto pa so poslali v čakalnico. Najprej nisem vedela, kaj točno se dogaja, toda kmalu sem izvedela, da sem postala sirota. To dejstvo je bilo tako boleče, da so me oblile solze. Prišla sem domov, vsa otrujena in objokana. Res, nisem si mogla misliti, da je to čista resnica in da se vse ZA RES dogaja.
Počasi sem se zaprla vase. K meni je prišla Rebeka. Ničesar ni rekla, samo stisnila me je k sebi. Njene oči so namreč povedale vse. Izrekla mi je iskreno sožalje, in me povabila k njej. Celo noč sva bili zatopljeni v pogovore. Okoli polnoči me je zbudil nežen dotik. Bila je moja pokojna mama (to je bila namreč moja domišljija). Pobožala me je po laseh. Ravno ko sem jo hotela objeti, pa je njena podoba zbledela. Moja mama je izginila. Na to še vso noč nisem niti zatisnila očesa.
Drugo jutro sem se odpravila nazaj v svoje stanovanje. Nekaj časa sem brala knjigo, da bi pozabila na vse, kar se mi je zgodilo v tem času. Toda stvari je bilo tako veliko, da nisem in nisem mogla pozabiti nanje. Ravno takrat pa je nekaj potrkalo na vrata stanovanja. Pogledala sem v kukalo in zagledala možaka z pištolo v roki. Stekla sem na balkon, pozabila sem namreč, da je moj balkon previsoko, da bi lahko skočila iz njega. Lady je lajala kot ponorela, meni pa so v oči privrele solze. Vrata so padla po tleh, možak je vlomil!
23. oktober 2011
Next
24. oktober 2011
Zaklenila sem se v WC, lady pa sem nekako zatisnila gobec. Slišala sem korake. Otrpnila sem. Bila sem tako prestrašena, da si še dihati nisem dovolila. Čez kakšno uro sem se odločila, da bom tvegala, in poskusila priti vsaj do telefona. Ko sem stopila iz kopalnice (seveda tiho,tiho kot miška) sem zagledala možaka, kako razbija LCD v dnevni sobi. Potiho sem odprla vrata, saj sem vedela, da bi slišal, če bi klicala teto po telefou. Toda pozabila sem, da vhodna vrata škripajo. Zatorej, možak je slišal škripajoče se odpiranje vrat. V tistem trenutku sem se pognala čez vrata. On mi je verjetno sledil, toda tega nisem točno vedela, saj sem se bala pogledati nazaj. V vsej tej zmedi sem pozabila, k komu sem mislila iti po pomoč, zato sem zavila po stonicah navzdol in iz bloka. Podila sem se čez park, ko sem pretresena ugotovila, da mi tisti psihić sledi.
Stekla sem v najbližjo pekarno ''dobri pek'' in se urno skrila za prodajalski pult. Tam je namreč službovala moja botra Karin. Splazila sem se v kletne prostore pekarne, kjer ima moja botra ponavadi malico. Našla sem jo in jo opozorila na nevarnost. Vzela je mobi, in poklicala policiste. Le kaj mi je hotel tisti možak?? Toda kmalu sem se zavedla, da me je morda hotel ubiti. Kako je torej izvedel zame? Je morda kakšna povezava z mojimi starši?Upam, da ne!
26. oktober 2011
Nexti
26. oktober 2011
Najprej: žau mi je, da touk dolgo ni blo nexxta, čist sm puzabla!

Policisti so me izprašali, nato pa sem odšla domov. Sedla sem pred razbit Tv. Groza! Še mojo nadaljevanko ''Larina izbira'' sem zamudila! Res, krasno!! V tistem so mi popustili žiuci: vzela sem gasilni aparat, ki ga skrivam v kopalnici ter z njim do konca razbila Tv. Grr! Moja žalost se je v trenutku spremenila v naval jeze in besa! Dogaja se mi enako kot Lari iz nadaljevanke: ona je sicer sinčka Zlajo dobila nazaj, prej pa je bila obupana, saj ni mogla živeti brez njega. Mojih staršev PA NE BO NIKOLI VEČ NAZAJ! To je dejstvo!!! Šele takrat sem se zavedla, da lady laja name kot ponorela, vrat ni (ker jih je tisti neumnež razbil), jaz pa se derem na polno! HAHAHA! Mora. Odšla sem k Marjani (moja teta), in jo vprašala, ali bomo nadomestili LCD Tv in vrata, ter drugo škodo. Povedala je, da smo imeli vse zavarovano, ter da bodo jutri prišli iz zavarovalnice, in prinesli nove stvari. Ahh, vsaj nekaj...pa se še kdo spominja, kaj je z mojimi starši.!?! Neeee (smrk), se ne (smrk, smrk) !!! ''Viki, nekdo te je prišel obiskat!'', sem zaslišala znan tetin glas. ''Kdo za vraga?!'', sem zakričala. Skozi obok v našem stanovanju (ni več vrat, remember?!), je stopil nek fant, mojih let. Oblila me je vročica. To jee....Tom! Naj fant na naši šoli. On je prišel k meni? Saj se popolna nula...ali pa mogoče ne ravno popolna...
''Heii, Vikica'', reče Tom. ''Heii'', sem izdavila. ''Slišal sem po Tv-ju, no za saj veš....'', je rekel razumevajoče, ter prisedel k meni na kavč. V tistem so se mi nehote ulile solze. Tom, s katerim sva seveda popolna neznanca (nikoli se ni zmenil zame, pa sva isti razred) me je stisnil v objem, ker je videl mojo bolečino. Vedite: le redki fantje bi objeli nekoga meni podobnega. Ko sem se razjokala, me je izpustil: ''greva...na sladoled?''. ''Mmm (smrk), jaa prou...'', sem presrečno smrkasto izjavila- onn, ON me je powabil na zmenek: js++on=jaaa!! I think, Im in loove! Ampaak, moji starši...! Res sva šla na sladoled: ko pa sem hotela plačati, je odrinil mojo roko in denarnico: on je častil. Kako pozorno od njega! Sedla sva na klopco v parku: takoj nato me je prosil, da mu powem kaj o mojih starših...in sem mu!

Nexxt?
22. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg