Forum
Heeloooғ.! ;*

† Tυĸαj je мojα prvα zɢodвιcα.
† Upαм, dα vαм вo všeč & dα jo вoѕтe вrαlι. <З
_________________________________________________________



Vse je bilo tiho. Hodila sem in hodila. Nisem se ustavljala. Hodnik je bil napoljnen s temo, nikjer nisem videla nobenih vrat. Ni imel konca. "Vanessa..." Slišala sem nek glas, ki me je klical. Hodila sem dalje. Kar naenkrat sem pred sabo zagledala vrata. Tekla sem do njih. Končno. Iztegnila sem roko do zlate kljuke. Počasi sem odprla škripajoča vrata. Zakričala sem.
"Vanessa, tukaj sem. Zbudi se." Počasi sem odprla oči. Pred sabo sem zagledala mamo. "Spet te je tlačila mora," je rekla. Pobožala me je po laseh, se obrnila in odšla iz moje sobe. Gledala sem njeno senco, kako je počasi izginjala za vrati. Obrnila sem se in skušala zaspati nazaj. "Vanessa..." spet sem slišala tisti glas. Z odejo sem se pokrila preko glave. Nisem vedela kako naj zaspim. "Preseli se... Moraš se, nimaš izbire. Tukaj ni varno, Vanessa." Spet sem bila na tistem hodniku. Kar naenkrat je začel izginjati. Bila sem... sredi ničesar.
"Driiiiing, driiiiiing!!" Žeeee...? Joooooj, spalaa bi šee! Hitro sem se oblekla in šla v kuhinjo. Tam je stala mama. Videti je bila zelo zaskrbljena. Vzela sem kruh, ga namazala z nuttelo in se vsedla za mizo. Čisto tiho sem sedela, zanimalo me je kaj bo rekla. "Vanessa..." je začela. "Minilo je 6 mesecev, odkar smo se preselili sem. Vsak dan v teh šestih mesecih te tlačijo nočne more. To ni normalno! S tvojim očetom sva se odločila, da bomo obiskali zdravnika." "Ampak mami, sanje mi hočejo nekaj sporočiti. Sporočiti mi hočejo, naj se preselimo! Zakaj se ne bi preprosto preselili? Mojih nočnih mor bi bilo konec, končno bi lahko lahko v miru spala. Če gremo k zdravniku, bo mislil, da sem nora. Poslali me bodo v umobolnico!" Zasmejala se je. "Ne bodo te poslali v umobolnico. Pomagali nam bodo te tvoje more preprečiti. 14 let si stara, Vanessa. Zakaj verjameš sanjam? Samo sanje so!" "Niso samo sanje! Resnične so!" Bila sem jezna. Zakaj me nihče nikoli ne posluša? "Dovolj Vanessa! Šli bomo k zdravniku in pika! Zdaj pa pojdi v šolo, da ne boš zamudila pouka." Zavzdihnila sem in šla. Kaj me je res tako težko razumeti?
Po šoli sem se odpravila domov. Upala sem, da me starša ne bosta vprašala, če sem danes dobila kakšno novo oceno. Ampak na žalost takoj ko sem vstopila v hišo... "Živijo pikica, kako je bilo v šoli? Si dobila kakšno oceno?" Ja seveda. To je vse kar znajo vprašati. "Zdravo," nasmehnila sem se. "Nič pametnega. Vprašana sem bila zgodovino. To je vse." Odhitela sem proti sobi, ko so me ustavile mamine besede: "Kako ti je šlo?" "Nekaj malega nisem znala, 3 sem dobila." Še hitreje sem hodila. Upala sem, da ne bosta rekla ničesar. Zgodovina mi je vedno delala težave. Prišla sem do rjavih vrat. Odprla sem jih. Torbo sem vrgla v kot moje sobe. Začela sem delati domačo nalogo. Čez nekaj časa me je mama poklicala da gremo. Zavila sem z očmi in šla.
Upam, da ne bo nič narobe. In... da se bodo moje nočne more res enkrat končale. Zdaj je upanje vse kar imam.



_________________________________________________________

No, тo je тo. Veм dα je вrezvezeɴ ɴeхт, αмpαĸ je prvι. Nαѕledɴjι вo zαɴιмιvejšι.
Rαвιм vѕαj 5 ɴeхтov. ;*
24. julij 2013
u140958
u140958
next
24. julij 2013
u88555
u88555
nekst!!!
26. julij 2013
u108028
u108028
omg kak dobro je *_______*
neeeeeeext<3
28. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg