Forum
RITEM NJEGOVEGA SRCA





1.Nov začetek

Ura je bila zgodaj zjutraj, ko sem se zbudila. Vse je bilo tako nenavadno, tuje. Soba v kateri sem spala je bila snežno bela, prazna in hladna. Pogrešala sem stare prijatelje in spomnila sem se na trenutke ,ki smo jih preživeli skupaj. In zdaj, zdaj sem že tretji dan v dijaškem domu kot kakšen kup nesreče. Smilim se sama sebi in nimam novih prijateljev. Mogoče pa tiči problem v meni, mogoče pa moram pozabiti na pretekle dogodke in pustiti življenju, da teče naprej.
V kotu blizu moje velike postelje sta ležala dva kovčka, skoraj nedotaknjena. V drugem kotu je stala še ena postelja na kateri je ležalo dekle temnih las. Do sedaj sploh nisem opazila, da ima lase čisto črne. Poleg črnolaskine postelje je stal manjši pograd. Na zgornji postelji je ležalo zadekano svetlolaso dekle, spodnja postelja pa je bila prazna. Vrata za na balkon so bila odprta in v sobo je prihajal topel poletni zrak. Iz sence, ki je padala na vrata balkona je prilezla visoka postava. Imela je dolge, rjave, rahlo skodrane lase, ki so ji padali na hrbet. „Jaz tudi ne morem spati.“ je rekla potiho, da ne bi zbudila drugih. Prikimala sem in si popravila odejo, ki je počasi polzela ob moji nogi. Nekaj časa sem še premišljevala in bila sem že skoraj odločena, da danes začnem živeti na novo. Kot, da preteklost ne bi obstajala, kot, da bi se ponovno rodila. Vstala sem s postelje in se ozrla po dekletih. Tudi kodravka je že spala. Obula sem si copate in si ogrnila plašček čez mojo tanko, črno pidžamo. Odprla sem vrata in stekla po hodniku, ki je bil že odet v oranžkasto barvo poletnega jutra. Moji dolgi, ravni, rdeči lasje so se lesketali v jutranjem soncu in mi božali obraz. Upočasnila sem korak in si ogledovala velikanski dom. Vladala je čista tišina, samo včasih se je pri kakšnih vratih slišalo pridušeno smrčanje.



Zavila sem po poti v skupno kopalnico. Ogledovala sem si nastale podočnjake in razmršeno pričesko. S prsti sem si šla skozi lase in si jih vrgla čez ramo. Počasi sem odkorakala iz kopalnice. Začutila sem udarec na moji rami. „Glej kod hodiš!“ sem jezno zasikala in dvignila pogled. Nihče ni rekel ničesar. Kakšna predrznost! Že po supergah se opazila, da je oseba pred mano moškega spola. Njegove noge so bile gole in opazila sem, da je bil fant pred mano oblečen samo v spodnjice in črno mikico, ki se je oprijemala njegovega popolnega mišičevja.



Imel je tanke, črne, resaste lase in najlepše oči na celem svetu, ki so zrle vame. „Hej,“ je začel. „Nisem jaz tisti, ki se ob petih zjutraj sprehaja po moški kopalnici.“ je nadaljeval z velikim nasmeškom na obrazu. Čutila sem kako mi je kri iz celega telesa butnila v glavo. Spustila sem plašček, da mi je padel ob noge na tleh. „Oops!“ sem zasopla in stekla s kopalnice. “Mimogrede, ime mi je Nick!“ je zakričal za mano. „Emma!“ sem še rekla in izginila za vogalom. Ni mi bilo mar za moj najljubši kopalni plašček. Bila sem totalno osramočena, pa če tudi: Odprla sem novo poglavje v mojem življenju. Stekla sem v sobo in se naslonila na vrata. Ulegla sem se na posteljo in se pokrila z odejo. Razmišljala sem o fantu. Nisem mogla pozabiti njegovih oči.
18. december 2011
next?
18. december 2011
next
04. januar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg