Spet jaz in tokrat po dolgem času prihajam z zgodbo. Na žalost
Tale kratek uvod sem v bistvu spisala, ker mi je bilo dolgčas ali pa preprosto zato, ker se mi ni dalo učiti fizike.
Če vam je všeč ali ne presodite sami.

1.
Sekunde so minevale počasi. Počasi, vendar vztrajno so se kmalu preoblikovale v minute in v ure. Samo še nekaj minut je manjkalo do polnoči in s tem tudi do novega dne in trenutno do novega meseca. Danes je bil zadnji dan avgusta, za nekatere izjemno lepega meseca, na katerega so dolgo čakali. A sedaj se je tudi ta mesec počasi približeval koncu, tako kot vsako leto. Vedno je bilo enako.

Noč. Današnja noč se je začela z dežjem in z nižjimi temperaturami. Tihe kaplje so padale na železniško postajo in nato izginile v nič. Na nebu ni bilo sledu o nobenih zvezdah, saj so ga prekrivali oblaki. Na nebu se je namesto zvezd svetlikala luna, ki je vsaj malo osvetljevala temo. Nekateri pravijo, da so polne lune najlepše, ampak ta luna še ni bila polna. Ampak še je vedno je bila izjemno lepa in tudi, če je bila na videz izjemno majhna, je delovala mogočno. Nebo je včasih preletela kakšna ptica in s tem opozorila, da je življenje še vedno teklo naprej.

Železniška postaja je v temi delovala zelo skrivnostno. Tirnice so se svetlikale v mesečini. Delovala je zelo zapuščeno, saj je bilo podnevi ljudi kot mravelj. Ponoči je bilo tukaj dolgočasno in samotno. Ura je končno odbila polnoč in začel se je september. September je za nekatere izjemno dolgočasen mesec, nekaterim je pa celo všeč.

Na postaji na kateri se sedaj ni dogajalo ničesar zanimivega, so se sedaj zaslišali neslišni koraki. Pojavila se je oseba, ki je nekaj časa čakala, nato je odšla čisto blizu tirnicam in čakala naprej. Ta oseba je bila fant z izjemnom lepim obrazom in črnimi lasmi, ki so še bolj poudarili njegovo lepoto. Če bi sedaj pripeljal vlak in se ne bi umaknil, se ne bi dobro končalo. Fantu je bilo ime Tom Marvolo Riddle.


Kakšen next?
To je zaenkrat to. Zdaj moram pa nujno odpisat Stefanijuu.
27. januar 2018
999× Next
27. januar 2018
*izjemno
Se opravičujem za napake
Hvala Silver.
27. januar 2018
Anabell_Black
Anabell_Black
omg, zgodba o Riddlu! neeeext!
27. januar 2018
Jup pa ne zakaj sem mogla še pisat o njem začet sama sebi grem na živce
27. januar 2018
:3
27. januar 2018
Suhaklobasica
Suhaklobasica
Next
27. januar 2018
Next
28. januar 2018
Next! Komaj čakam! Maybe bo to zgodbica o njegovih otroških letih, v katerih nastopaš tudi ti? *.*
28. januar 2018
Pojma nimam. Mislim da bom pisala o njegovem zadnjem letu na Bradavičarki in seveda bom vključila tudi sebe
In Stefanii je spet zloben pogledal je moje sporočilo odgovoril mi pa niii
28. januar 2018
I miss you Stefanii
28. januar 2018
To sem že brala s sestro Next
28. januar 2018
Next super je
28. januar 2018
Next
28. januar 2018
Next kdaj bo
29. januar 2018
Najprej hvala vsem za nexte in mnenja. In sedaj prihaja nadaljevanje. Tukaj se prvič pojavim tudi jaz!
1. September 1944

Od tistega trenutka naprej se ni zgodilo nič presenetljivega. Na postajo je včasih prišla kakšna žival, a kmalu se je tudi ta naveličala in odšla. Tudi dežne kaplje so se očitno naveličale in počasi nehale padati.

Noč se je počasi bližala koncu. To se je tudi zelo dobro opazilo, saj so od vsepovsod prihajali ljudje. Luna je počasi izginjala in nebo je postajalo vedno svetlejše in svetlejše.

Tom Riddle se je umaknil nekam na samo in čakal naprej.
Vlaki so prihajali in odhajali. Sonce je sijalo in ogrevalo stavbe in sušilo dežne kaplje. Zrak je še vedno imel okus po poletju.
Nekaj zanimivega se je zgodilo takrat, ko je stara gospa začela vpiti: »Izgubila sem svojo Torbico? Kje je moja Torbica?« Gospa je imela kratke rahlo sive lase in delovala je zelo staro. Pripisali bi ji lahko kakšnih 70 let.

Nekdo jo je vprašal: »Kako je izgledala torbica? Mogoče jo je kdo kje videl.«

»Torbica je izjemno srčkana, majhne postave, dobila sem jo za rojstni dan. Je dlakasto rjave barve in premika se izjemno hitro, zato dvomim da jo je kdo kjerkoli v-i-d-e-l, ker je izjemno sramežljiva in sedaj jo moram nujno najti. Torbica? Kje si?« s tem je starka zaključila svoj opis.

Tisti, ki so jo z zanimanjem poslušali, jim je sedaj bilo še manj jasno kot prej. Torbice se običajno ne premikajo in niso sramežljive.
Starka je vneto iskala naprej in klicala: »Torbica? Pridi k meni. Torbica?«

Dve punci, ki sta stali blizu sta se začeli pogovarjati. Prva, ki je imela malo daljše temno rjave lase je rekla drugi: »Zdi se mi da je tale torbica žival, recimo hišni ljubljenček!«
Druga z svetlimi krajšimi lasmi ji je odgovorila: »Daj no, Ema. Kdo za vraga bi dal svojemu ljubljenčku ime Torbica?«
»Jaz! Ob prvi priliki si bom kupila mačko in ji dala ime Torbica,« je s čisto resnim glasom odgovorila Ema.
»Ema Fire! Tole si povedala preveč resno,« je takoj komentirala njena prijateljica. Ema se ji je samo nasmehnila.
Kakšen Next?
Tako! Tisti, ki me poznate zelo dobro veste da sem Ema Fire jaz na VB seveda. In odločila sem se da bom tudi v tej zgodbi. Zanimivo kajne?
31. januar 2018
nextiiiiiiii odlično!!!
31. januar 2018
Melissa_Black
Melissa_Black
Next!!!!! perfektno
31. januar 2018
SvetePomaranče
SvetePomaranče
HAHAHAHAHA. Kako dobro ime za mačko :'D
Sicer pa odlično, komaj čakam na nov Next, zelo lepo pišeš!
31. januar 2018
Fawn
Fawn
Torbica heheh! c: Next nujno!!!!!
31. januar 2018
Next kaj je bila ta torbica a je pol mačka al kaj
31. januar 2018
V nadaljevanju bom napisala
31. januar 2018
Fawn
Fawn
pomoje je samorog
31. januar 2018
Po mojem je oni živalek iz Magičnih živali saj veš tisti, ki je obseden z zlatom in izgleda ko krt. Ne vem kako se mu reče.

Next zelo je zanimivo *_*
01. februar 2018
Next omgg popounooooo
01. februar 2018
Next
01. februar 2018
Fawn
Fawn
a Niffler? Hehe dobra ideja
01. februar 2018
Dobre ideje, a vendar napačne. Tukaj še ni bilo nič povezano z magijo tako da ja! Nov del je tukaj. Hvala vsem za mnenja in nexte.
Gospa je iskala dalje in klicala svojo Torbico. Bila je obupana, saj je končno povedala nekaj pametnega: »Kje je moj hrček?«
Izkazalo se je, da je hišni ljubljenček z imenom Torbica hrček.

Hrčka je po dolgem iskanju zagledala in se zapodila za njim, kar je izgledalo precej smešno, saj je imela na sebi preveč oblačil in očitno je bila v slabi kondiciji.
»Torbica? Da mi takoj prideš sem. Nemudoma!«

A hrček je ni ubogal. Še naprej je tekel naprej in na koncu skočil na nič hudega slutečega Toma Riddla, ki je sedel na bližnji klopi in se brigal zase.

Gospa je pohitela k njemu in rekla: »Torbica! Kaj se greš! Takoj te bom peljala k okulistu. Očitno si me zamenjala z nekom drugim, ampak sedaj sem tukaj in me lahko vidiš«

Vzela je Torbico k sebi, brez da bi Tomu kaj rekla in odšla dalje vesela, ker je našla svojega hrčka. Tom Riddle je na koncu zamrmral nekaj o neumnih starih ženskah, ki so preneumne, da bi sploh lahko normalno živele.
Okoli desete ure zjutraj je bilo na peronih veliko več ljudi kot običajno, saj so nekateri imeli zraven kovčke, ki so bili izjemno veliki in so zavzeli veliko prostora. Nekateri so zraven imeli tudi sove ali mačke. A ti čudni ljudje so kmalu izginili in ker se je vsem nekam mudilo nihče ni opazil ničesar.

Tom, ki se je očitno naveličal čakati je s svojim kovčkom odšel malo naprej in pogledal na peron 10 in peron 9. Ko se je prepričal, da ga nihče ne opazuje se je zastrmel v pregrado med peronoma. Nato je počasi začel hoditi proti njej in ni se ustavil. Namesto da bi se zaletel v pregrado je preprosto zdrsnil skozi njo, podobno kot duh in izginil, tako kot več čudnih ljudi poprej.
______________________________________
Kakšen Next?
In še nekaj. Oboževalci Harryja Potterja (na igrah jih je izjemno veliko) pripravite se kajti v tej zgodbi ne bo v ospredju Harry Potter temveč Tom Riddle eden in edini Voldemort in njegovo zadnje leto na akademiji. . Kako lepo bi bilo če bi nehala uporabljati tale smeško
01. februar 2018
Sovražim ko pišem na telefonu in ko pošljem mi noče dati presledka na nekaterih mestih no ja saj je vseeno
01. februar 2018
Next! Kul je!
01. februar 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg