Forum
Živijo! Moje ime je Tjaša <3 Ravno danes sem se pridružila Igram123 Dodejte me med prjatle če hočete, vse sprejmem To je moja prva zgodba, ki jo pišem na prenosnik, ki sem ga dobila pred slabim tednom. Upam, da ne zahtevam preveliko, ker bi mi blo res kul če bi se odločili brati to zgodbico. Najprej bom napisala prvo poglavje, potem pa se sami odločite če boste brali. Obljubim, da bo napeto in polno grajski spletk, prepovedanih romanc, divjih bojev proti sovragu in nazadnje seveda polno zanimive tematike... Love you all:*
1. Poglavje-Restly
Dvignila je glavo. Ni marala, da so ji lasje kar naprej lezli na obraz. Nikakor pa si jih tudi ni želela postriči. Bili so njen bogat okras. Imela je dolge skodrane rdečkasto rjave lase, pravo pašo za oči. Ob rojstvu so bile skoraj črne in njene oči so bile kristalno modre. Z leti pa so se tudi te spremenile v čokoladno rjave. Njeni dve sestri pa sta bili njeno pravo nasprotje. Imeli sta dolge svetlo ravne lase, oči pa sta imeli smaragdno zelene. Bila je edina v družini, ki ni bila svetlolaska in večkrat je zaradi tega bolj trpela kot drugi. Edinole njen najmlajši brat Pen je imel poleg nje še rjave oči. To ji je bilo všeč. Poleg družine je imela še veliko prijateljev. Na primer kuharčka Dylana in njegovo sestro, prikupno Allison z velikimi modrimi očmi in divje rdečkastimi lasmi. Potem je bil tu še Addy. Grajski hlevar, ki je skrbel za konje. V hlevu so bili še Mick, Fay, Donald in Eve. Dekle, ki je želela postati fant. Bila je stara okrog deset let. Njena mama je bila zaposlena v grajski kuhinji na oddelku z kruhov. Bila je debelušna ženska dobrega srca. Njen oče je skrbno skrbel, da so bili njegovi delavci in delavke siti, njihove denarnice pa polne. Ni se rada hvalila, vendar njen oče je bil navsezadnje kralj, ona pa princesa… Prijatelji in družina so jo klicali Restly. Njeno pravo ime pa je bilo Resteleyne. Zelo rada je brala in pisala. Njena strast so bile debele knjige z mehkimi platnicami iz domače knjižnice. Poleg nje je bila tudi njena mama strastna bralka, zato ji knjig ni nikoli manjkalo. Najraje se sedela v svoji sobi na okenski polici oblazinjeno z mehkimi blazinami. Večkrat so jo našli kako se je stiskala pri oknu in srebala topel čaj, medtem ko je listala po knjigi. Njena sestra Jenna pa je sovražila knjige. Ljubila pa je obleke in drage kamne. Za petnajstletnico je bila izjemne lepote, prav tako druga sestra Lucy. Le da se je ona navduševala nad vitezi in princi. Neskončno si je želela lepega viteza z velikim gradom in urnim žrebcem. Restly je vedela, da se ji bo želja izpolnila, saj jih bo oče kmalu dal v zakon z princi iz sosednjih dežel. Njej to ni bilo po godu saj je vedela, da bodo vsi od nje pričakovali, da bo izbranemu princu dobra žena in mu bo rodila veliko lepih otrok. Kako naj le rodi otroke če jih ima komaj štirinajst in ne ljubi ničesar drugega kot mir, knjige, pisanje, branje in topel popoldanski čaj. Nekatere ljudi res ni razumela, prav tako kot oni niso razumeli nje. Njen brat Winter je dobil ime po hudi zimi med katero se je rodil. Takrat je še ni bilo na svetu, saj je brat tri leta starejši od nje in je najstarejši otrok v družini. Nato sledi Jenna, Restly, Lucy in Pen. On je najmlajši. Kraljica Evelyn je stara zgodnjih trideset in je izjemno lepa. Ima dolge skodrane svetlo rjave lase in prelepe zelene oči. Oče pa je strogega videza, a mehkega srca. Restly je vedela, da hoče biti strog, da bi ga drugi spoštovali, a mu to nikakor ni uspevalo. Strogost mislim. Spoštovan je bil od vseh ljudi. Restly ga je imela rada. Zelo rada. Najrajši. Bila pa je tudi ena stvar, ki je pri očetu ni marala. Bil je kralj, zato je moral izvajati kraljevske dolžnosti. Med dolžnostmi je spadalo tudi ubijanje. Še nikoli ga ni videla ubijati, vendar pa je slišala govorice o mogočnem kralju na bojišču, ki reže glave sovragom. Ob misli na to jo je zmrazilo. Bil je vendar njen oče in ob enem okruten morilec. Vsak rojstni dan ji podari kakšno žival, ker ve kako rada ima živali. Do sedaj je od njega dobila kar lepo zbirko. Mačko Marry, papagaja Tobya, ponija Willsona, psa Dicka, zlate ribice v vedru za katere nikoli ni vedela katera je katera, pa tudi dve skobčevki, ki sta peli kakor najmilejši pevec. Kdor ju je poslušal, sta ga odpeljali v magični svet poln fantazij in čarobnih bitij. Ko pa je bila mlajša ji je oče podarjal obleke. Veliko oblek. Zlate z biseri in pravimi dragulji. Vedno je priložil še majhne čeveljčke, ki so se podali zraven. Bila je majhna in vesela vsakršnega darila. Tudi oblek, vendar so jo živali bolj razveseljevale. Rada je skrbela za njih. Večkrat je odšla v gozd in iskala ranjene ptice, ki so popadale iz gnezda in jih vzela domov pod svoje okrilje. Tam jim je grajski tesar izdelal kletko z majhnim ogledalcem in mehkim nasteljem, da so lahko varno v miru okrevale in spet prišle do zdravja. Ko so ozdravele jih je Restly nesla nazaj v gozd, kjer jih je našla, tako, da so lahko ponovno poiskale svojo družino in bile srečne. Oh kako je ljubila to, da je lahko reševala in pomagala. Bila je mehkega srca, a strogega duha. Ni marala, da se je komu godila krivica in to je rada večkrat preprečevala. Ozrla se je v nebo. Bilo je lepo, takšno brez oblačka. Morala si je z roko pokriti oči, ker ji je sonce zaslepilo pogled. Sem pa tja si videl kakšno ptico ali dve, ki je bila napoti v svoje gnezdo. A sedaj ni imela časa za opazovanje ptic. Morala je zašiti prtiček do konca, drugače jo bo septnica Eliza ponovno kregala. Ni marala, da jo kdo krega. Še posebej ne starejši. Zato je hitro vzela v roke iglo, ki jo je prej previdno odložila na leseno mizo za katero je sedela in jo nežno zapičila nazaj v blago. Minilo je kar nekaj časa preden je končala. Ni marala šivanja. Še posebej takšnega ko so ji točno ukazali kaj mora zašiti. Tudi vezenja ni marala. Potrata časa je govorila. A tedaj se je nekaj za njo zganilo. Hitro je vstala in se zasukala. Skoraj bi se zaletela v majhno postavo, ki je stala na majhni zreli jablani. »Pen! Kaj počenjaš tukaj?« Bratec se ji je nasmehnil. »Plezam, kaj pa drugega. Od zgoraj si še lepša kot od spodaj..« Zardela je. Ko so bili mlajši se je z bratoma in sestrama večkrat kopala v toplem tolmunu blizu doma. Vsi so bili nagi, saj so bili vajeni drug drugega. Sedaj pa je bila stara štirinajst let in tega že dolgo niso počeli. »Koliko časa si že tukaj?« Pen je skočil z drevesa. »Dovolj dolgo, da sem videl kaj počneš. Spet šivaš to brezzvezno stvar…« Pokazal je na blago, ki je bilo na mizi. »To je črka S. Začetnica našega priimka. Razmišljam če bi jo našila na grb, ki ga ima oče obešenega poleg svoje velike mize.« Stopil je proti njej. Šele zdaj je lahko videla njegov obraz od blizu. Bil je rdeč okoli oči. »Pen, ali si jokal?« Pokazal ji je jezik. »Zakaj pa misliš, da bi jokal? Samo nekaj mi je padlo v oko to je vse.« Sestra ga je zaskrbljeno pogledala. »Če je kaj narobe mi lahko poveš veš?« Nakremžil se je. »Obljubiš, da ne boš povedala drugim?« Pokimala je. Malo je postal nato pa se sklonil v počep in s tal pobral majhen kamen. Medtem ko je govoril ga je spretno prelagal iz roke v roko. »Veš tisti mesarček? Winord? On in njegova banda so se spet spravili name. Vame mečejo kamenje in me žalijo.« Pogledal jo je. »Govorijo mi, da sem pankert in rojen iz krivostrunstva, da sploh nisem sin mojega očeta..« Restly je zajela sapo. »Kako ti lahko rečejo kaj takega? Saj si vendar princ…« Ko je videla izraz na njegovem izrazu je dodala. »Saj veš, da to ni res..Morava povedati drugim..Tisti Winord ali kako mu je že ime ne sme tako ravnati s tabo..Pridi.« Potegnila ga je za roko in povlekla za sabo, a Pen se ji je uprl. »Obljubila si Re, obljubila, da ne boš povedla nikomur!!« Zgroženo ga je pogledala. »Boš vendar dovolil, da tako ravnajo s tabo? Povejva vsaj Winterju.. Prosim.!« Ko se je njen pogled srečal z njegovim je videla, da ga je zares strah. Z dolgim prigovarjanjem in dobrikanjem ga je le prepričala in tako sta se odpravila čez sadovnjak proti gradu. Bil je njen mlajši brat. Morala je skrbeti zanj in če je sploh pomislila, da ga kdo zlorablja s tem, da vanj meče kamenje jo je prijelo, da bi vsem zavila vratove. Ko sta prišla do stopnišča, ki je vodila v bratovo spalnico sta se zaletela v veliko postavo. »Ronald!« Debelušni oskrbnik se je široko nasmehnil. »Pen, Restly! Kako sta kaj moja princ in princesa?« Vrnila sta mu nasmeh. »Naravnost odlično, kajne Pen?« Pogledala je brata. Ta ji je hitro pokimal. »Slišal sem, da bo vajin oče na grad povabil ljudi s severa! Se vama kaj sanja o tem? Slišal sem v kuhinji…« Restly se je začudila. »Od koga si to slišal?« Ronald se je popraskal po veliki bradi. »Mislim, da je bil tisti fantič Arol.« Zamahnil je z roko. »Ali pa glavni kuhar Day..Sploh pa je vseeno. Preveč časa imajo zato si izmišljujejo razne zgodbice…« Pena je potrepljal po glavi in se poslovil. Restly pa nikakor ni šlo iz glave dejstvo, da bo grad gostil goste s severa… »Misliš, da bodo res prišli?« Pen se je pripognil in zavezal čevelj. »Ne vem, vendar če bodo bomo pripravljeni.!« Sever je veljal za najbolj krvoločen kralj na svetu. Tam sta bila večna zima in mraz. Ponoči si slišal zavijati snežne volkove, ki so bili lačni krvi in govorilo se je, da so se najraje pogostili z majhnimi novorojenčki in otroki. Ob tej misli je oba zmrazilo. »Si pomislila na volkove kajne?« Ko mu je pokimala ji je pritrdil. »Jaz tudi.« V tišini sta nadaljevala pot do bratove sobe. Restly je potrkala na vrata. »Winter, si notri?« Ker ni bilo odgovora sta jih odprla.. in tam je sedel. Za veliko mizo podobno očetovi je prebiral listine, poleg njega pa je stalo dekle. »Sydney? Kaj počneš tukaj? Gospod oče ti je izrecno prepovedal obiskovanje te sobe!« Glas za njo jo je pripravil, da se je obrnila. »Jenna!« Sestra jo je lahno odrinila in stopila v sobo. »Si me slišala?« Dekle je grobo prijela za roko in jo potegnila. »Jenna, da mi jo takoj spustiš, ali pa ti bo žal da si se rodila.« Brat jo je odrinil od preplašenega dekleta tako močno, da se je spotaknila in padla. »Winter!« Restly se je sklonila k sestri in ji pomagala na noge. »Ali pa bo kaj? Le še enkrat jo boš pofukal to bo!« Sedaj jo je udaril. Zaušnica je prišla iznenada in Jenna ni imela časa, da bi jo prestregla. Trznila je v Restlyinem naročju in če je ne bi prijela bi ponovno padla na tla. »Sedaj pa dovolj!« Penov glas je vse zbudil iz dogajanja. Pokazal je na dekle, ki je sedaj od samega strahu pobledelo. »Ti Sydney, pojdi nazaj v kuhinjo. Vi pa ostanite tukaj, da se nekaj dogovorimo.« Zven v bratovem glasu je vse pripravil do tega, da so ga ubogali. Dekle je preplašeno pogledalo Winterja in se lahno dotaknilo njegove roke. »Sydney si slišala?!« Ko je za sabo zaprla vrata se je Winter usedel nazaj za mizo in si obraz zakopal v dlani. »Vem, da ne bi smel. A kaj ko me vedno premami.!« Odmaknil je dlani. »Saj veste kako je lepa!« Jenna je prhnila in si z roko popravila pramen las, ki ji je padel na obraz, z drugo pa si je hladila mesto kjer jo je brat udaril. »Priznaj, da imam prav Winter! Samo še enkrat bi se spečala nič drugega. Veš kaj je rekel oče.« Restly je prijela bratovo roko. »Rekel je, da če me še enkrat zaloti z njo…« Glas se mu je zlomil. Jenna ga je dokončala. »Jo bo ubil…« Brat se je stresel. »Naš oče ni strog, sploh pa ne krut, samo pravico hoče. Sploh pa smo že vsi v tej sobi vključno z Lucy namenjeni nekomu. Da bomo šli z njim v zakon in imeli otroke. Najverjetneje kmalu!« Vsi so se zazrli v Pena, ki je bil že skoraj pozabljen. »Prav imaš!« Jenna se mu je lahno nasmehnila in pogledala Winterja. »Vsi razumemo, da si zaljubljen v kuharico. S tem ni nič narobe, samo dolžnost te veže, da tega ne izražaš. Roko mu je položila na rame. »Nekega dne ti bo oče domov pripeljal lepo brhko dekle, ki ti bo napravila toliko otrok kolikor boš želel. Poročil jo boš in živela bosta srečno do konca svojih dni. Restly, Winter in Pen so v en glas prhnili. »Srečno do konca svojih dni..? Jenna ne pretiravaj.!« Jenna se je nasmehnila. »Kaj pa veš Pen. Vse je mogoče!« Winter je vstal in si obraz obrisal z rokavom. Stopil je k Jenni in se nagnil naprej. Pripravila je dlan z prepričanjem, da jo bo udaril. Pa je ni. Lahno jo je poljubil na mesto, kjer jo je prej udaril, da bi udarcu odvzel kanček ostrine. »Oprosti sestrica« Roke mu je ovila okoli vratu. »Oproščeno bratec. Le naj se ne ponovi, v redu?« Pokimal je. Restly pa si je oddahnila. Pomignila je Penu naj stopi naprej. »Winter glede nečesa se moramo pogovoriti« Pen je sklonil glavo. »Mogoče poznaš tistega fanta Winorda? On in njegovi fantje se večkrat spravijo name…s kamenjem in z besedami katere govorijo, da sem pankrt rojen iz krivostrunstva.« Winterjev obraz je pobledel. »O tem se moraš pogovoriti z očetom.« Pen ga je pogledal. »To je vse? Naj vprašam očeta? Mislim sem, da mi boš pomagal!« Winter se je nerodno prestopil. »Veš..s tistimi fanti nimam dobrih izkušen. Ko sem bil mlajši so tudi mene pretepali.« Tedaj se je Jenni posvetilo. »To je bilo pred kakšnimi štirimi leti, kajne? Ko sva te z septnico Elizo našli privezano na drevesu in potem si ves čas trdil, da si se uril v zavezovanju?!« Brat ji je pokimal. »Tako je. Bilo me je strah, da bi priznal. Navsezadnje so fantje stari od dvajset pomladi naprej. Kako naj bi se jim le zoperstavil?« A Restly je vedela, da bi se jim lahko. Njen brat je bil močan in gibek, vse bi lahko pometal po tleh. Mogoče pa si ni upal? Pena je prijela za roko. »Pridi greva k očetu.« Njegova dlan je bila ledena in jo je hladila vse dokler nista prišla do očetovih soban. Pred vrati je stal eden od njegovih služabnikov. »Wavh! Je oče notri?« Možak z velikimi modrimi očmi se je srečal z njenim pogledom in odkimal. »Draga princesa moram te razočarati. Vajin oče je navsezgodaj zjutraj odjezdil na sever, ker je dobil nujno sporočilo. Mislil sem, da vama je gospa kraljica že povedala?« Oba sta odkimala. Wavh je skomignil z rameni. »Če je pa tako..no sedaj vesta. Dovolita mi.« In je odšel. »Čudno, zakaj je torej stal pred očetovim kabinetom? Kaj skriva?« Pen se je popraskal po glavi. »Ne vem, lahko pa ugotoviva!« In sta šla…
15. junij 2013
u126015
u126015
neext
15. junij 2013
u140647
u140647
next
15. junij 2013
neeeext
15. junij 2013
neeeeeeeext
15. junij 2013
neeeext
15. junij 2013
Restly:





Lucy:





Jenna:





Pen:





Winter:





2.Poglavje
Lucy je rada jahala. Vedno je jahala z mislijo, da ko bo srečala svojega princa na belem konju bosta skupaj pojezdila v nočno zarjo. Zelo rada je sanjarila o fantu z svetlimi skodranimi lasmi in velikimi modrimi očmi. Pa tudi lepo mišičasto postavo in kakšnimi pegicami na nosu za zabavo. Sama sebi se ni zdela posebno lepa. Imela je majhne zelene oči, dolge svetle lase in precej debelušno postavo. Redila se je v zadnjih nekaj letih in še zdaj se ni nehala. Pač je zelo rada jedla. Bila je najbolj debelušen otrok v družini in to ji ni bilo po godu. Vedela je, da bo zato težje dobila svojega sanjskega princa, zato si je izdelala načrt. Od sedaj naprej bo imela poseben post v katerm bo pila samo vodo. Res si je hotela shujšati in tistih svojih osemdeset kilogramov spraviti na petinpetdeset. Čez dva meseca bo oče pripeljal snubce. Čeprav je bila sta komaj trinajst let je bila že godna za v zakon. Restlynino mačko Marry je pobožala za ušesi. Ni bila tako nora na živali kot sestra, vendar jih je rada včasih pocrkljala in si s tem pomirila nemirno dušo. Sedaj je bil eden od takih trenutkov. Ura je bila že nekaj čez deset in že od včeraj zvečer vase ni dala niti grižljaja. To jo je ob enem dajalo z živčnostjo in velikim ponosom. »Mogoče pa bom le postala suhica, kaj misliš Marry?« Mačka je zadovoljno zapredla ko je njena negovalka našla mesto užitka. Pod kuštravim vratom. Lucy je vstala in pustila mačko, da se je še naprej sončila na soncu. V sadovnjak je zelo rada zahajala. Tu je bilo veliko svežega zraka in sedaj zrelih sadežev. Njen oče je imel veliko zbirko pridelovalcev in oskrbnikov sadovnjaka. Od vseh je imela najraje Jacka. Petnajstletnega fanta, ki jo je spominjal na njenega sanjskega princa. Imel je dolge svetle lase in velike zelene oči. Na nosu pa je imel tudi nekaj ljubkih pegic. Postavo je imel lepo izklesano in vredno vsake pohvale. Lucy pa je bila preveč sramežljiva, da bi mu to povedala. Kadar jo je pogledal je nerodno zardela kot novopečena nosečka. Jack zanjo nikoli ni pokazal zanimanja. Se je pa zelo posvečal njeni sestri Jenni, katera se zanj ni veliko zmenila. Ona je živela za drage obleke in biserne kamne. Veter je nežno zapihal in Lucy so lasje nemirno poplesavali v vetru. Počasi se je odpravila po potki navzdol. Na drevesih so visela zrela jabolka in hruške. V daljavi pa si lahko opazil še češnje in velike pomaranče. Očetov sadovnjak je bil tako velik, da če si pogledal, nisi videl konca s prostim očesom. Lucy je to navdajalo z vznemirjenjem. Zelo rada se je potikala med sadovi in sem ter tja kakšnega odtrgala, vendar tega sedaj ni počela, ker si je močno želela shujšati. Svoje namene seveda ne bo povedala nikomur in bo to ostalo skrivnost….Malo Naprej je zagledala veliki voz in poleg njega postavo. Sprva je mislila, da je glavni oskrbnik Amir, ko pa je prišla bliže je ugotovila, da se je zmotila. Bil je Jack.. »Gospodična Lucy! Kako ste? Uživate v sončnem dnevu?« Njegov nasmeh jo je kar malce zamajal in nerodno se je prestopila. A je nazadnje zbrala toliko poguma in mu odgovorila. »Kot vedno gospod..pa vi, kako vam gre delo?« Fant se je nakremžil. »Saj sem vam že rekel, da me ne kličite gospod. Za vas sem Jack. In seveda, delo je pomembno in za enkrat mi gre kar dobro. Hvala.« Lucy mu je pokimala. »Samo če boste vi klicali Lucy in ne gospodična Lucy.« Nasmehnila se je. »Dogovorjeno..Lucy.« Vrnil ji je nasmeh. »Bi mi pomagala?« Zmedeno ga je pogledala. »Pri čem le?« Pogled ji je ušel k sadju na vozu. »Obirati sadeže?« Pokimal je. »Pridi, pokazal ti bom…« Nežno jo je prijel za roko in jo povedel k najbližjemu nepobranem drevesu. »Poglej..« Z roko jo je vodil do zrelega jabolka in nato malo upognil roko, da sta ga lahko utrgala. Lucy je stresla kurja polt. Bil je tako blizu! Upala je, da ne sliši bitje njenega srca, ker bi jo to res spravilo v zadrego. »Wow, srce ti bije zares hitro!« Nekaj mu je zamomljala v odgovor in pogledala v nebo. Kaj bi v tistem trenutku dala, da bi bila malo bolj samozavestna. Nenadoma se je nagnil k njen. Lucy je že mislila, da jo bo poljubil zato je široko našobila ustnice kot je to videla početi kuharico Margaret in njenega moža Jona. Za povrh je še zaprla oči. Čakala je. A Jack ji je z roko samo popravil lase, ki so ji padli na obraz. Ko je opazil njeno zadrego se je nasmehnil. »Če hočeš te lahko poljubim, veš?« Dekle je pogoltnilo. »Tega vam ni potrebno storiti..mislim ni ti …Jack..«A on se je že nagnil k njej in ponovno je zaprla oči. Takrat se je iz daljave zaslišalo histerično kričanje. Bila je Jenna, za njo pa je tekla Restly. »Lucy, da mi takoj stopiš stran od tega fanta..!!!« Lucy in Jack sta se spogledala in stopila korak narazen. »Pa kaj je z vami ljudje? Vsi bi se radi samo parili!!« Jenna je privihrala vsa rdeča v obraz, lase pa je imela vse skuštrane. »Saj razumem Winterja..ampak ti Lucy?« Lucy je zardela, Jack pa prav tako. »Saj nisva počela ničesar prepovedanega.« Je komaj izdavil Jack. »Ne nakladaj, saj sem videla, kmalu bi se poljubila in če ne bi bilo mene bi se!« Jenna je povlekla Lucy za roko, Jacku pa je namenila jezen pogled. »Da se mi ji nikoli več ne približaš, si slišal kmetavz?« Ko sta odšli je Restly nežno prijela Jackovo roko in jo stisnila. »Saj veš, da ni mislila tako. Danes je samo slabe volje to je vse. Malo prejle je zalotila Sydney v Winterjevi sobi in to jo je čisto spodneslo.!« Pokimal ji je. »Hvala Re« Ko je prišla nazaj do gradu je našla Lucy in Jenno, ki sta se o nečem grobo prepirale. Vedela je o čem, zato ni želela bliže. Odpravila se je v svojo sobo.
»Da mi nikoli več ne ponoviš česa takega Lu!! Fant bi te samo izrabil. Sploh pa je nizkega rodu, ni primeren zate, razumeš?« Lucy je s težavo prikimala. Jack ji je bil všeč, vedela pa je, da ni princ na belem konju, pa tudi če b bil na črnem, to ni bilo to. Jenna je sestro z eno roko zarotniško objela okoli ramen, z drugo pa ji je podržala obraz v višini z svojim. »Nekoč boš spoznala čudovitega fanta, čutim, da bo tako.« Nasmehnila se je. »Upam« Nekaj časa sta še tako sedeli pod stopnicami in se pogovarjale o Jennini novi obleki, ki jo je nosila ko je na dvorišče prijezdila skupina mož. Med njimi sta deklici opazili svojega očeta. »Oče!« Lucy mu je radostno stekla naproti. »Da mi tega ne omenjaš Evelyn, si razumel? Preveč nežna ženska je, sploh pa ne deklicam in fantoma. Winter je močan, a še vedno mehkega srca.« Ko je kralj opazil svojo hčerko se je obrnil od možakarja z brki na njegovi desni in utihnil. »Lucy! Kje je moja mala princeska?« Dvignil jo je v naročje. Čeprav ni bila ravno lahka,.. vendar kralj Shawner je bil močan mož. »Oče no, spustite me na tla, še nerodno mi bo..!« Kralj jo je spustil in se popraskal po glavi. »Sploh ne vem kako je to mogoče, da si tako hitro zrasla. Še včeraj si imela rada, da sem te nosil po naročju..!« Lucy si je popravila pramen las, ki so ji padli na obraz in rekla. »Oče mislim, da to ni bilo včeraj, ampak vsaj pred kakimi tremi leti če ne več.« Shawner Lionel Sinclair je zapihal. »Mogoče imaš pa le prav ljubica.« potrepljal jo je po glavi in to je pomenilo, da naj se umakne. Lucy ga je rade volje ubogala. Ni marala stati tako blizu očetovih izvidnikov in vojakov. Ob vsakem njihovem pogledu jo je zmrazilo…Predstavljala si jih je kot mogočna vojska na bojišču, ki divjajo naproti krvi lačnim sovragom. Čeprav njen oče svojih vojakov ni vlačil s seboj. Varno so bili namreč nastanjeni kakšne pet kilometrov od gradu, v velikih hišah, ki so bila bolj podobna bojišu, saj so neprestano vadili. Oče je imel v lasti nekaj čez 88 tisoč vojakov in 43 tisoč vajencev. Ko pa bodo prišli ljudje s severa bodo pripeljali še kakšnih 35 tisoč čistih vojščakov. Vznemerljivo!

je sploh kej zanimivo??
15. junij 2013
ja next
15. junij 2013
u140647
u140647
niti 1. del še nisem prebrala. kdaj bom sploh lahko?
15. junij 2013
hahaha oprosti, ker mam tolk idej .... bom zdej malo bolj dolgo počakala ... <3
15. junij 2013
u120926
u120926
Neeeeeeexteeeeeeeey!!!! Tole je ČU DO VI TO!!!!
15. junij 2013
neeeeext
16. junij 2013
u84587
u84587
next
16. junij 2013
u112295
u112295
next
16. junij 2013
3.poglavje-Jenna

Jenna je sedela v svoji sobi in tiho pletla. Iz glave ji nikakor ni šel Jackov izraz na obrazu ko mu je zagrozila naj se nikoli več ne približa Lucy. Je bilo res, da je bila še vedno zaljubljena vanj? Od takrat ko jo je zadnjič poljubil se nista več videla vse do danes. Bilo ji je grozno ko ga je morala nadreti, vendar če ga nebi bi gotovo kaj posumili. O tem, da sta z Jackom zaljubljena ni rada govorila. Sama mu je naročila naj poskuša poljubiti Lucy, da ne bo posumila, da je zaljubljen vanjo. Če si je samo predstavljala, da Jack poljublja drugo jo je zmrazilo. Vedela je, da ne dela prav in da danes sploh ne bi smela nadreti Winterja, ker je v istem položaju kot ona. »Oh bog, kaj se dogaja z mano? Saj sem vendar princesa, kako sem mogla dovoliti, da sem se zaljubila v lepega sadjarja?« Govorila je okenski polici, ki se je izkazala za nadvse pozorno poslušalko. »Če bi naju oče slučajno zalotil ko sva skupaj, bi Jacku odrl glavo, mene pa razglasil za nezakonsko hčer in vsi bi me začeli klicati pankrt. Po licu ji je spolzela solza. Tokrat se bosta dobila zadnjič si je rekla. Povedala mu bo, da tako ne gre naprej. Samo kaj ko ji ne bo verjel. Ne, rekla mu bo, da ga ne ljubi več. To ga bo dovolj potrlo, da se bo umaknil. Skupaj sta preživela dve lepi leti. Ko ga je prvič zagledala med tistim drevjem se ji je zatreslo srce in že tisti večer ji je vzel prvi poljub. Dne ko si jo je vzel je bila še Restlynih let. Štirinajstletna devica. Lačna poljubov in zagotovila, da je ljubljena. Jack ji je to dal. In bila mu je hvaležna. Ljubila ga je. Stopila je do omare in jo odprla. Nekaj časa je izgubljeno brskala, nato pa ven izvlekla dolgo zeleno obleko. Podala se je njenim lasem. Že je bila pri vratih ko se je spomnila na parfum. Jacku je bilo všeč če se je nadišavila, to ga je vzburjalo. Tiho je stopala po stopnicah in vsake toliko časa naletela na spečega stražarja. Ura je bila že krepko čez polnoč in na nebu so bile zarisane zvezde. Ko je prišla do hleva je tam že gorela luč. Skoraj bi pohodila spečo deklico Eve, ki je ležala pri vratih, takrat pa jo je nekdo potegnil za roko. Obrnila se je. »Jack« Usta ji je napolnil s poljubi. »Danes si bila nekam nesramna, kajneda?« Zaslišala je njegov navihan smeh in srce se ji je razklalo na koščke. Ne more ga zapustiti. Noče ga. Jack se je sklonil in jo vzel v naročje. »Pridi ti moja lepotička« Ponesel jo je na drugi konec hleva kjer jo je nežno položil v jasli. Slekel si je majico in jo vrgel po tleh. Ko se je ulegel poleg nje je lahko vonjala mešanico pota in jabolk. Roko ji je ponesel k svojemu trebuhu, kjer je lahko začutila čvrste mišice…(VEM FUL ODRASLU PIŠEM IN EROTIČNO PAKAJ!!!BERI DALJE IN SE NE SMEJ ) Zahropla je. Še preden se je zavedala je gola ležala poleg njega, on pa ji je božal prsi. »Jack…nekaj ti moram povedati!« Njegovi prsti so se ustavili na njenem trebuhu. »Kaj je lahko bolj pomembnega od tega?« Njegova roka je ponovno našla njene prsi. Rahlo jih je stisnil, a dovolj da je Jenni pognalo kri po žilah. »Jack…nehaj ne smem..« Vstala je, on pa je vstal z njo. »kaj je narobe?« Jack jo je imel rad. Najrajši in bila mu je edino veselje, ki ga je čakalo po napornem dnevu. Dovolj je bil samo pogled na njene ustnice in dotik, da je bilo njegovo delo poplačano. Kadar pa sta se ljubila je bil najsrečnejši človek na svetu. Zanj to ni bilo samo opravilo. Bil je trenutek ko je bil združen z njeno dušo in telesom. Občutek, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu…«Jack, to se mora nehati, ne smeva biti skupaj, sploh pa ne na tak način..« Pokazala je na njegovo golo telo. Stara sem šestnajst let ti pa sedemnajst. Premlada sva, da bi počela takšne stvari.« Prijel jo je za roke in si ju ponesel k ustom. »Oh, Jenna vem. Če naju najdejo me bodo ubili tebe pa prebičali in slekli na dvorišču, da si te bo lahko vzel kdor bo hotel.« Pokimala mu je. »Veš kako bi me potem klicali?....kurba..« Po licu ji je stekla solza. Jack jo je lahno obrisal z roko. »Ljubim te« To je bilo dovolj. Spet sta se združila v poljubu. Legla sta na tla, kjer sta se še dolgo noč ljubila in si šepetala nežne besede. Za oba je bil to najlepši trenutek v življenju. Luna je osvetljevala njuni premikajoči telesi, nista pa vedela da je v hlevu še nekdo. Nekdo, za katerega ne bi bilo dobro da izve.. a bilo je prepozno. To so bili njuni zadnji poljubi, ki sta jih prejela drug od drugega…

Upam, da vam je ušeč

Jack:



16. junij 2013
neeeext
16. junij 2013
u90139
u90139
next
16. junij 2013
u140647
u140647
Ojej, komi sem prebrala 2. poglavje pa si že napisala 3. Je zanimivo.
16. junij 2013
next
16. junij 2013
u140647
u140647
next, komi sem prebrala.
sam se ti ne zdi, da pišeš malo preveč odraslo?
drugač pa super pišeš!
17. junij 2013
u140647
u140647
Kdaj bo next, komi čakam nanj!
26. junij 2013
neeeeeeeeeeext
26. junij 2013
u140647
u140647
Lepo prosim glasujte zame ♥ http://www.igre123.com/forum/tema/top-model-3.sezona/56661/9 100x se opravičujem za smetenje.
03. julij 2013
u140647
u140647
Kdaj bo next??
27. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg