Forum
Hej!
21. maj 2017
Nevem zaka mi prej ni hotlo prlepit zgodbice, ampak no js sm se odločla da bom začela pisat in tle je en odlomek:

»Pridi, no,« je smeje se rekel Gašper. Z cmokom v grlu je pokimala in za njim stopila v staro, zapuščeno stavbo. Zaprl je vrata za njima in oblila ju je tema.
»Fak, to je srhljivo,« je pripomnila Pia in stisnila njegovo dlan. Prikimal je. Potem se je spomnil, da ga ne more videti in dejal: »Ja, res je. Ampak saj imaš rada takšne stvari.« Iz žepa je potegnil vžigalnik in ga prižgal. Nenaden plamen svetlobe jo je presenetil in pridušeno je kriknila.
»Greva v klet?« je šepetaje vprašal in pomignil proti medlo osvetljeni loputi v tleh.
»Lahko, ja,« je negotovo odvrnila Pia in zakorakala sta proti loputi. Tedaj je Pia zaslišala šepetanje. Čisto tiho, tako, da si je na začetku mislila, da si samo domišlja, ampak kmalu je ugotovila, da so še preveč resnični. In prihajali so od nikjer drugje kot njene lastne glave.
Neumna otroka, so govorili, da se potikata tukaj okoli. Zapomni si, punčka, če stopita le še korak globje v to hišo več ne bosta našla poti nazaj. Izgubljena bosta, in ko bosta dokončno znorela, ko bo prišel čas, da umreta, ne bosta jokala, kajne? O, ne, smejala se bosta. Kajti to delajo nori ljudje med umiranjem, smejijo se!
»Ne!« je s solznimi očmi kriknila in prestrašila Gašperja, da je izpustil vžigalnik in ju je znova objela tema. »Greva nazaj, prosim, Gašper, prosim samo iti morava ven iz te preklete hiše ali pa bova umrla in ne bova jokala ampak se bova smejala in prišli bodo po nas in nočem umret prosim prosim greva nazaj!« se je drla in histerično jokala.
Toda, morda je bilo prepozno…
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mnenja, kritike?
21. maj 2017
Moje mnenje.
Tole je res DOBRO. Ideja o celotni zgodbi mi je všeč, se mi zdi kar izvirna,
Všeč mi je, da uporabljaš premi govor. To celo zgodbo naredi boljšo. Ker če tega ni, se mi zdi nekam turobno. Hvala bogu da ga uporabljaš
Na trenutke kar dobro opisuješ, uporabiš pridevnike. Ponekod so sicer vejice odveč ali pa manjkajo- ampak to so bolj manjše napakice. Poskusi sicer še to popraviti, večkrat preglej besedilo preden ga objaviš... Jaz na primer najprej napišem v word in ponavadi trikrat pregledam, potem pa objavim. Ampak to je samo nasvet, ne kritika!
Poskušaj pisati daljše nexte. To me tako razjezi, ko je dobra zgodbica pa kratek Next. Jaz v wordu napišem približno eno stran (colibri, pisava 12), da pride malce daljše nadaljevanje. To je potem okoli 600 besed.
Torej, da ti dam še moj nasvet za naprej. Pazi, da to ne bo preveč romantična zgodba (domnevam zaradi Pie in Gašperja?). Se mi zdi, da je v ospredje bolj postavljen ta nek srhljiv del zaradi te hiše. To potem mora biti glavno. Ne mešati tega dvojega- nekaj mora biti bolj stranskega!
Drugače pa res, super zgodbica. Mi je všeč, da opisuješ stvari.
Next
21. maj 2017
Hvala za nasvet
21. maj 2017
sej bojo nexti dalsi to je blo sam tak da vids o cem se gre
21. maj 2017
Tale Next posvečam svoji edini bralki, WiFi*
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
»Morda si shizofrenična?« je predlagal Gašper.
Odkimala je. »Ne. Teh zvokov si nisem domišljala. Bilo je preveč… ne vem kako naj rečem, ampak vem da so bili resnični.«
Z privzdignjenimi obrvmi jo je pogledal in se namuznil. »Seveda.«
Namrščila se je. »Ne verjameš mi, kajne? No, vseeno mi je. Ti kar pojdi nazaj tja, jaz se ne mislim več vrniti,« je izpljunila, stopila iz sobe in zaloputnila vrata za sabo.
»Že greš, ljubica?« jo je vprašala Gašperjeva mama, ki je na hodniku z krpo brisala okvir neke slike.
Pia je prikimala. »Ja. Jutri imam test iz fizike in moram se učiti.« Potem je pograbilo svojo jopico ter brez pozdrava odvihrala skozi vrata.
Stekla je do avtobusne postaje, ki je stala nedaleč stran od prijateljeve hiše. Ozrla se je navzgor v nebo. Bili so polni temno sivih, težkih oblakov. Ozračje jo je pritiskalo navzdol. Deževalo bo, je pomislila. A avtobus bi moral kmalu priti, zato ne bo težav. Tako je vsaj mislila.
Temnilo se je. Pio je njej neznana, grozljiva moč stiskala za srce in ves čas jo je spremljal občutek, da jo nekdo opazuje. Avtobusa še kar ni bilo. Pomislila je, da bi šla nazaj v Gašperjevo hišo. Njegova mama bi jo lahko odpeljala domov. Toda Pia tega ni želela, ni mogla. Misli da sem nora, je pomislila. Ne, ne bo šla nazaj. Briga jo.
Nato se je vlilo. Zavlekla se je v kot klopce na postaji. Na srečo je bila nad njo streha.
Več časa, ko je sedela tam, bolj jo je ta grozljivo sila pritiskala ob tla. Nekje tam zunaj je bilo nekaj zlobnega, slabega. In prihajalo je vedno bližje, v to mestece, v to ulico. K njej. Bilo je vse bližje in bližje in… Zaslepila jo je nenadna bela svetloba in trenutek za tem je zadonel grom. Zakričala je in se iz klopce napol v snu zvrnila na betonska tla. A ni je prestrašil niti gromki zvok ali strela, temveč prizor, ki ga je osvetlila. Čez cesto je pri grmovju zagledala silhueto stvora, ki je spominjal na volka. Čeprav ga je videla le za kratek hip, je bila v nečem gotova – bitje je bilo pripravljeno za naskok.
In nekaj ji je pravilo, da več ne bo odlašalo. Skočilo bo. Že je lahko slišala tisto srhljivo pokljanje, ko bo zasadil zobe v njeno roko in se bodo obdrgnili ob kost. Že je lahko čutila curek krvi, ki bo poškropil tla, ko se bo bitje zagrizlo v njen tilnik…
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mnenja, kritike?
22. maj 2017
u224604
u224604
to je res res res dobro *O* super opisuješ dogodke in sama ideja je waw *__*
Next čim prej!
22. maj 2017
u224383
u224383
Se strinjam s prejšnjim komentarjem, res je vau *-*
Res lepo in dobro opisuješ dogajanje
Neeext
24. maj 2017
Next
24. maj 2017
u219204
u219204
se mi zdi da bo še zanimivo, nextt
24. maj 2017
Hvala za nexte tle je nou del
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
»Pia? Pia! O bog, kaj počneš tu?« Iz nemirnega sna jo je prebudil znan glas. Odprla je oči. Le da ni bila popolnoma prepričana, da jih je res, saj jo je še vedno obdajala nepredirna tema.
Toda kmalu je zagledala tanek snop svetlobe, ki si ji je bližal. Najprej se je prestrašila, a je ugotovila, da je to le majhna baterija. Gašperjeva baterija, je pomislila.
»Halo?« je zaklicala nazaj, še vedno z utrujenim glasom. Lučka je kmalu prišla čisto do nje.
»Fak, Pia, kaj je narobe s tabo?« je siknil Gašper, si slekel jopo in jo ogrnil okoli nje. Hvaležno ga je pogledala. A še vedno jo je mraz neusmiljeno ščipal po telesu. Pa saj je vendar sredi junija, jo je spreletelo, hip za tem pa je omahnila v nezavest.

Na čelu je čutila mrzlo roko.
»Ljubica, si budna?« jo je vprašala mama. Obraz ji je spreletel bežen nasmeh in utrujeno je pokimala. Njena mama se je nasmehnila. »Kaj si vendar počela? Ob enajstih zvečer, spala na avtobusni postaji in nihče ni imel pojma kje si?« je vprašala nežno, četudi z zaskrbljenim in rahlo strogim tonom. Njena mama ni bila ženska, v kateri bi kdaj prevladala čustva.
»Ne vem, mami. Hotela sem oditi nazaj domov, ampak se mi ni dalo iti peš, zato sem čakala na postaji. In potem…« Za trenutek se je zmedla in umolknila. Naj mami pove za dogodek z srhljivim bitjem? Ne, potem jo bo tudi ona imela za noro. Stresla je z glavo, hoteč odgnati to misel in nadaljevala: »Potem avtobus ni prišel in me je zmanjkalo. To je vse.«
Mama jo je postrani pogledala. Hčer je dovolj dolgo poznala, da je vedela, kdaj laže. A zdaj se ni nameravala ukvarjati s tem – bo že izvedela pozneje, kot vedno. Torej je le pokimala. »Klicala sem Gašperja in ga vprašala, če si še vedno pri njih. Povedal mi je, da si odšla že pred kakšnima dvema urama. Potem me je postalo strah in prosila sem ga, naj pogleda, kam bi lahko šla. Hitro po tem me je poklical in mi povedal, kje si bila. Skoraj bi me kap, Pia,« je končala.
»Če bi te tako skrbelo zame, bi tudi sama sedla v avto in me šla iskat,« ji je ušlo, preden bi se lahko zadržala. Ko se je spomnila, je bilo že izrečeno. Previdno je odprla oči in dvignila pogled k mami.
»Smrklja nehvaležna. Prav takšna si, kot tvoj oče,« je strupeno odvrnila njena mama, sunkovito vstala in zapustila sobo.
Pia je planila v jok.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mnenja, kritike?
24. maj 2017
u224604
u224604
neext
res je dobro *O*
25. maj 2017
u216836
u216836
waw *-* neextt <3
25. maj 2017
u224383
u224383
Neext
*______*
25. maj 2017
Next
Oprosti, ta teden sem komaj sledila vsaki zgodbici- sreča da sem se spomnila na tole, bi mi bilo žal če bi zamudila nadaljevanje !
26. maj 2017
don't cry
don't cry
Navdušena sem, še posebej zato, ker tako dobro pišeš v tretji osebi. (: Nextt!
28. maj 2017
fake your death
fake your death
nekst <3
28. maj 2017
Next
30. maj 2017
u225120
u225120
Next
04. junij 2017
u225390
u225390
neeextt
pišeš v tretji osebi *-* super je c;
10. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg